Jedro

Dedič M.F. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Menil je, da pritožba Š.M. ni dovoljena, ker pritožnica ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja kakšne pravice iz zapuščine.

Sodišče druge stopnje je pritožbo dopustilo in jo vsebinsko obravnavalo. Pritožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala vstopno pravico po svoji materi, zunajzakonski partnerici zapustnika, torej dedno pravico. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni sledilo, pač pa je za dediča razglasilo samo zapustnikovega sina. Pritožnica ima pravico, da pravilnost takšnega sklepa o dedovanju preizkusi pritožbeno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dedič in pritožnica sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj spada v zapuščino K.F. in za edinega dediča na podlagi zakona razglasilo njegovega sina M.F. iz M., S. 54. 2. Zoper sklep o dedovanju se je pritožila Š.M., hčerka zapustnikove zunajzakonske partnerke D.Ž., umrle pred zapustnikom. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Kršitev postopka bi naj bila podana, ker sodišče prve stopnje ni po 210. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) prekinilo zapuščinskega postopka in napotilo stranke na pravdo. D.Ž. je 16 let živela v zunajzakonski skupnosti s pokojnim, zato vse premoženje ni pripadalo zapustniku, pač pa bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati domnevo iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o enakih deležih partnerjev. Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti najprej o zapuščinskem postopku po D.Ž., ki je umrla pred zapustnikom K.F., da bi se v zapuščinskem postopku po njej odločilo, da polovica premoženja po K.F. spada v njeno zapuščino. Pritožnica je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo odločanje.

3. Dedič M.F. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Menil je, da pritožba Š.M. ni dovoljena, ker pritožnica ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja kakšne pravice iz zapuščine. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo krog zakonitih dedičev, kamor pritožnica, ki ni sorodnica K.F., ne spada, niti nima vstopne pravice. Razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka ni bilo, ker ni bilo sporov med dediči K.F. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je pritožbo dopustilo in jo vsebinsko obravnavalo. Pritožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala vstopno pravico po svoji materi, zunajzakonski partnerici zapustnika, torej dedno pravico. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni sledilo, pač pa je za dediča razglasilo samo zapustnikovega sina. Pritožnica ima pravico, da pravilnost takšnega sklepa o dedovanju preizkusi pritožbeno sodišče. 6. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka po K.F.. Po določbi prvega odstavka 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdni ali upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Sporna morajo biti dejstva. Če ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi materialnega prava, po tretjem odstavku 210. člena ZD odloči zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je z uporabo materialnega prava pravilno obrazložilo, da zunajzakonska partnerka K.F., D.Ž., ni njegova dedinja, ker je umrla prej kot on. Prav tako njegovi dediči niso njeni otroci (ki niso hkrati njegovi otroci), ker vstopna pravica po 12. členu ZD velja samo za potomce zapustnika. Ugotovitev, da pritožnica ni dedinja K.F., pa izključuje prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo tudi po 212. členu ZD. Spor o dejstvih, bodisi o uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je po določbi 1. točke 212. člena ZD razlog za prekinitev zapuščinskega postopka samo, če gre za spor med dediči. 7. Ni znano, ali je sodišče prve stopnje dobilo vse potrebne listine za zapuščinski postopek po D.Ž., oziroma zakaj zapuščinski postopek po imenovani še ni končan. Dejstvo, da je bil sklep o dedovanju po K.F., ki je umrl 8. 12. 2017, izdan pred sklepom o dedovanju po D.Ž., ki je umrla 20. 11. 2017, ne vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

8. Š.M. oziroma dediči D.Ž. bodo v pravdnem postopku še vedno lahko zatrjevali, katero premoženje je predstavljalo skupno premoženje K.F. in D.Ž. ter na njem uveljavljali zakoniti delež po določbah ZZZDR. S sklepom o dedovanju po K.F. je znana oseba, ki je pasivno legitimirana za takšen zahtevek.

9. V pritožbi navedeni razlogi niso utemeljeni, niti podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je po določbi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Po določbi prvega odstavka 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med zapuščinskim postopkom ali zaradi postopka. Pritožnica in dedič sta priglasila vsak svoje stroške pritožbenega postopka, vendar nobeden ni zatrjeval razlogov za povrnitev stroškov po tretjem odstavku 174. člena ZD.