Jedro

Po določbi 468. člena OZ ima kupec možnost uveljavljati več vrst jamčevalnih zahtevkov, če je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca. Izbira zahtevka je torej stvar kupca. Zahtevek iz naslova znižanja kupnine je namenjen varstvu načela enake vrednosti dajatev, zato mora kupec poleg trditev o pravočasnosti in pravilnosti grajanja napak postaviti tudi trditve o vrednosti, ki jo ima stvar z napako in ne trditve o strošku odprave napake. Kupnina se namreč zmanjša v razmerju med vrednostjo stvari brez napak in vrednostjo, ki bi jo imela stvar z napako.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru naložilo toženi stranki v plačilo 4.719 EUR iz naslova neplačanega dela računa za dobavljeno blago – električno vertikalni sidrni vitel za trajekt, višji zahtevek pa zavrnilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo še 538,88 EUR pravdnih stroškov. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka sicer trdila, da je imelo dobavljeno blago napake in zahtevala znižanje kupnine, vendar za tak ugovor ni postavila niti potrebnih trditev niti ustreznega oblikovalnega zahtevka.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da ni podala ustreznih trditev. Navedla je namreč, da je blago reklamirala, da je pozvala tožečo stranko k odpravi napak, da je morala napake nato odpraviti na svoje stroške in da so ti stroški presegali neplačani del računa. Predlagala je tudi ustrezne dokaze, s katerimi je svoje trditve dokazovala. Uveljavljala je torej znižanje kupnine v višini stroškov odprave napake. Navedla je vse potrebne okoliščine za pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 468. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima kupec možnost uveljavljati več vrst jamčevalnih zahtevkov, če je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca. Izbira zahtevka je torej stvar kupca. V predmetni zadevi tožena stranka tudi še v pritožbi vztraja, da uveljavlja znižanje kupnine. Da pa bi s takim zahtevkom uspela, mora najprej postaviti potrebne trditve, nato pa te trditve še dokazati. Zahtevek iz naslova znižanja kupnine je namenjen varstvu načela enake vrednosti dajatev (ne gre za varstvo interesa kupca za pravilno izpolnitev, kot je to pri zahtevku na izpolnitev pogodbe ali pri odstopu od pogodbe), zato mora kupec postaviti namenu in naravi zahtevka ustrezne trditve. Poleg trditev o pravočasnosti in pravilnosti grajanja napak (ki jih je tožena stranka postavila) so to tudi trditve o vrednosti, ki jo ima stvar z napako in ne trditve o strošku odprave napake. Kupnina se namreč zmanjša v razmerju med vrednostjo stvari brez napak in vrednostjo, ki bi jo imela stvar z napako. Tožena stranka ustreznih trditev za znižanje kupnine, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni postavila. Njen ugovor za znižanje kupnine je bil že iz tega razloga pravilno zavrnjen.

Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) kršitev ni pokazal, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).