Jedro

Za odreditev prisilnega zdravljenja zadošča ugotovitev obstoja le ene od alternativno naštetih oblik ogrožanja v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice do 14. 11. 2023 in da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se po postavljeni odvetnici pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 in prvem odstavku 30. člena ZDZdr.3 Predlaga spremembo sklepa z odpravo izrečenega ukrepa, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kar je pritožnikova pooblaščenka navajala že v pripombah zoper mnenje izvedenca. Sprejema njegovo mnenje o obstoju duševne motnje in da se je zaradi ugotovljene psihotične motnje po opustitvi jemanja zdravil pri pritožniku pojavila ponovna akutna psihotična epizoda. Napačen, posplošen in nekonkretiziran pa je zaključek sodišča, povzet po izvedeniškem mnenju, da zaradi ugotovljene motnje pritožnik huje ogroža svoje zdravje in življenje in da povzroča sebi ali drugim hudo premoženjsko škodo. Dejstvo, da ni mogel slediti pevskemu zboru, da je ponoči hodil po Kranju, da ima težave z nespečnostjo in da se slabo prehranjuje, niso razlogi za prisilno zdravljenje v smislu zakona. Tudi dejstvo, da ne jemlje redno medikamentozne terapije, a priori ne more biti podlaga za prisilno hospitalizacijo. Zanjo ni realne podlage v spisovni dokumentaciji oziroma ustrezna vzročna zveza ni dokazana. Pred hospitalizacijo pritožnik ni bil agresiven. Ugotovljena agresivnost ob prisilni hospitalizaciji je bil le enkraten odziv njegove jeze in stiske ter odraz njegovega nasprotovanja posegom v njegove ustavne pravice in svoboščine, ker ga je njegova družina z zvijačo in zlorabo zaupanja privedla v bolnišnico. Opisani dogodek po vsebini ne ustreza pogojem iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sleherno povzročanje materialne škode ne ustreza pojmu hude materialne škode po zakonu. V sklepu navedena dejstva o ogrožanju so preveč hipotetična in nekonkretizirana za izrek najhujšega zakonskega ukrepa. Sodišče sploh ni raziskovalo, ali je pritožnik udeleženec v cestnem prometu in na kakšen način, ni jasno, ali sploh poseduje veljavno vozniško dovoljenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem se je pogovorilo z nasprotnim udeležencem, pregledalo medicinsko dokumentacijo in dokumentacijo o predhodnem prisilnem zdravljenju nasprotnega udeleženca ter pridobilo mnenje izvedenca psihiatrične stroke, je sodišče ugotovilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zadržanje nasprotnega udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom do 14. 11. 2023. 5. Ugotovilo je, da je pri nasprotnem udeležencu ugotovljena neopredeljena psihotična motnja (najverjetneje paranoidna shizofrenija), trenutno v akutni psihotični epizodi po opustitvi psihofarmakoterapije. Zaradi narave ugotovljene duševne motnje je hudo motena njegova sposobnost dojemanja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanj. Zaradi tega nasprotni udeleženec hudo ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje drugih. Vzrokov ogrožanja trenutno ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, ker z njimi ni mogoče zagotoviti zadovoljivega nadzora nad njegovim vedenjem in sodelovanja pri zdravljenju, ki je potrebno za stabilizacijo njegovega psihičnega stanja.

6. Pritožba ne izpodbija ocene in ugotovitve, da je pri pritožniku podana duševna motnja. Ne strinja pa se z ugotovitvijo, da zaradi nje hudo ogroža svoje zdravje in življenje (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Po nepotrebnem opozarja na materialno škodo, povzročeno ob ugotovljenem agresivnem dejanju pritožnika v bolnišnici, ker je sodišče prve stopnje ni štelo za pravno relevantno. Za odreditev prisilnega zdravljenja zadošča ugotovitev obstoja le ene od alternativno naštetih oblik ogrožanja v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr (konkretno: ogrožanje svojega zdravja in življenja).

7. Ni mogoče slediti pritožbeni oceni, da pritožnik ne ogroža svojega zdravja in življenja. Ugotovitev sodišča je oprta na izpovedbo in prepričanje pritožnika samega, da nima zdravstvenih težav, da so ga domači z zvijačo in zlorabo njegovega zaupanja po nepotrebnem pripeljali v bolnišnico, ker ni naredil nič posebnega in da se lahko zdravi z naravnimi zelišči. Izvedenec je pojasnil naravo ugotovljene duševne motnje in njen učinek na vedenje in funkcioniranje udeleženca ter na njegovo sposobnost dojemanja. Sodišče je na tej podlagi ugotovilo vzročno zvezo med duševno motnjo nasprotnega udeleženca in ogrožanjem njegovega zdravja. S pavšalnimi pripombami pooblaščenke na podano izvedeniško mnenje, da zakonskih pogojev za pridržanje v smislu ogrožanja ni, pritožnik izvedeniškega mnenja ni mogel omajati. Ne more ga omajati niti s pritožbenimi navedbami. Drži, da pred tokratnim prihodom v bolnišnico doma (še) ni bil fizično agresiven. Prej ugotovljena dejstva, ki jih pritožba zmotno izpostavlja kot nerelevantna, pa ob ugotovljeni nesposobnosti realitetne presoje in obvladovanja ravnanja potrjujejo pravilnost presoje, da je pred tokratnim sprejemom in ob njem hudo ogrožal svoje zdravje. Ob zanikanju bolezni in potrebe po zdravljenju je po odpustu z zadnjega prisilnega zdravljenje pred enim letom4 ponovno opustil jemanje nujno potrebnih zdravil. To je spet ponovno poslabšalo njegovo bolezen in vplivalo na njegovo spremenjeno obnašanje, vedenje in funkcioniranje (brezciljno nočno tavanje po mestu, nenadzorovana ravnanja, motnje hranjenja z izmeničnim stradanjem in prenajedanjem, nespečnost). Po pravilni presoji sodišča prve stopnje bi nadaljnje nezdravljenje oziroma opuščanje zdravil lahko dodatno hudo ogrozilo ne le njegovo zdravje (nadaljnje slabšanje bolezni), pač pa tudi življenje. Izvedenec je strokovno pojasnil in sodišče je na tej podlagi ugotovilo, da zaradi vpliva ugotovljene duševne motnje namreč ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja in bolezni ter prepoznavati nevarnosti v okolju ter se nanje ustrezno odzivati. Napačno dojema običajne življenje situacije, nevarnosti v okolju ne prepoznava, zmotno in kot zanj ogrožujoče razume običajna ravnanja ljudi in se pred njimi skuša braniti tudi s heteroagreisvnimi ravnanji. To se je konkretno že odrazilo v njegovem dojemanju ravnanja staršev in prepričanju, da so ga po nepotrebnem in z zvijačo pripeljali v bolnišnico, in v fizični agresivnosti po sprejemu,5 povsem realna pa je tudi ugotovljena nevarnost, ki mu grozi kot udeležencu v prometu. Ugotovljena je po zaslišanju nasprotnega udeleženca, ki je sam opisoval svoje vožnje z osebnim avtomobilom, in z izvedencem, ki je pojasnil, da bi ob ugotovljenem dezorganiziranem vedenju in pod vplivom psihopatološke simptomatike kot udeleženec v prometu lahko povzročil prometno nesrečo. Pritožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju so torej odveč. Ne gre le za hipotetične in nekonkretizirane nevarnosti, kot meni pritožba, ampak za konkretne in realne možnosti ogrožanja, v prvi vrsti nasprotnega udeleženca samega, pa tudi drugih. Dejanske ugotovitve o konkretni in realni pretekli in potencialni nevarnosti ogrožanja sebe in drugih, ugotovljene in obrazložene na strani 4 in 5 sklepa, utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja zdravja in življenja pritožnika. Materialnopravna pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena, nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno.

8. Ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema odločitev in razloge na strani 4 in 5, da pritožniku ni mogoče pomagati z drugimi oblikami pomoči ter o dolžini potrebnega zdravljenja. Tudi ti dve odločitvi imata oporo v strokovnem mnenju izvedenca, pritožba pa ju konkretizirano niti ne izpodbija.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pri uradnem preizkusu ni bilo ugotovljenih napak in procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 16/2019. 3 Zakon o duševnem zdravju, Ur. list RS, št. 77/2008. 4 Ugotovljeno je, da je bil zaradi enakih okoliščin in poslabšanja zdravstvenega stanja prisilno hospitaliziran pred enim letom od 21. 4. 2022 do 27. 6. 2022 in da je po tedanjem odpustu prenehal jemati predpisana zdravila. 5 Zaradi nevarnosti heteroagresije je bil izveden ukrep oviranja na postelji.