Jedro

Drži sicer, kot navaja pritožba, da mora stranka v predlogu za oprostitev plačila takse navesti le tiste podatke o dohodku in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena zakona. Pri tem pa je bistveno, da stranka ter njeni družinski člani v predlogu za oprostitev plačila taks podajo soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobijo podatke, ki so davčna tajnost. Za popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse tako ne zadostuje že zahteva stranke, naj jo sodišče plačila sodnih taks oprosti, ampak mora biti v njej vsebovano tudi navedeno soglasje stranke in njenih družinskih članov. Pritožbene navedbe, da bi sodišče lahko domnevalo, da tožnika soglašata s pridobitvijo podatkov, ki so davčna tajnost, so tako neutemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka predlog tožeče stranke z dne 30. 9. 2024 za oprostitev plačila sodne takse za postopek po tar. št. 3009 ZST-1 v znesku 126,00 EUR zavrglo, v točki II. izreka pa je tožeči stranki naložilo v 15. dneh od prejema sklepa plačati sodno takso v znesku 126,00 EUR v skladu s plačilnim nalogom opr. št. II P 76/2022 z dne 11. 9. 2024.

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnika) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku v (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Navajata, da je sodišče prve stopnje dne 4. 10. 2024 izdalo sklep, s katerim ju je pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep je bil nepotreben, saj sodišče razpolaga z vsemi potrebnimi podatki za odločitev o upravičenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse. Premoženjsko stanje je namreč razvidno iz evidenc (peti odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1), pri čemer bi lahko sodišče domnevalo, da tožnika soglašata s pridobitvijo podatkov, ki so davčna tajnost. Tožnikoma je namreč v interesu, da sodišče vsestransko razišče njuno premoženjsko stanje in ju oprosti plačila sodnih taks. Glede izjave, da so podatki iz predloga resnični, točni in popolni, je treba opozoriti, da gre za nepotrebno izjavo, saj tožnika v predlogu nista navedla podatkov o svojem premoženjskem stanju, temveč sta domnevala, da bo sodišče to pridobilo po uradni dolžnosti. Sicer pa sta bila tožnika s sklepom z dne 19. 8. 2022 oproščena plačila takse za postopek, zato skladno s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 velja, da veljavnost sklepa z dne 19. 8. 2022 ni omejena na takso za postopek na prvi stopnji, temveč velja tudi za vse bodoče takse v postopku, torej tudi za sodno takso v znesku 126,00 EUR.

Tožnika pritožbenemu sodišču predlaga ta, da njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, oba v zvezi s 366. členom ZPP.

5.Iz pritožbe sicer izhaja, da se tožnika pritožujeta tudi iz pritožbenega razloga "bistvenih kršitev določb postopka" (iz vseh pritožbenih razlogov), vendar v pritožbi ne konkretizirata, katero bistveno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, očitata sodišču prve stopnje, niti tega ni razbrati iz pritožbenih zatrjevanj. Bistvene kršitve določb postopka, ki niso del uradnega preizkusa (4., 5., 8., 9., 10., 13. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), namreč pritožbeno sodišče preizkusi v okviru izrecno konkretiziranih trditev v pritožbi. Golo sklicevanje na ta pritožbeni razlog, kot sta to storila tožnika v pritožbi, je zato v pritožbenem postopku neupoštevno.

6.Sicer pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi pravilno materialnopravno odločilo. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da tožnika predloga za oprostitev sodnih taks z dne 30. 9. 2024 za pritožbeni postopek nista dopolnila v skladu s sklepom z dne 4. 10. 2024, ki je bil pooblaščencu tožnikov vročen 18. 10. 2024. Ta sklep vsebuje natančna navodila, katere podatke in izjave morata tožnika posredovati sodišču v roku 15 dni (sklep povzema vsebino drugega odstavka 12. člena ZST-1).

7.ZST-1 v 12. členu določa, kakšne so obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodne takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje poleg podatkov za stranko tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (sem pa sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke in same stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost),1 je pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je tudi postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1.2 Tožnika v predlogu nista navedla, da bi bila samska, sodišču prve stopnje pa nista posredovala zahtevanih podatkov in izjav glede sebe in svojih družinskih članov. Zato je bila pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 10. 2024, da je bil predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse z dne 30. 9. 2024 nepopoln (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

8.Drži sicer, kot navaja pritožba, da mora stranka v predlogu za oprostitev plačila takse navesti le tiste podatke o dohodku in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena zakona. Pri tem pa je bistveno, da stranka ter njeni družinski člani v predlogu za oprostitev plačila taks podajo soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobijo podatke, ki so davčna tajnost.3 Za popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse tako ne zadostuje že zahteva stranke, naj jo sodišče plačila sodnih taks oprosti, ampak mora biti v njej vsebovano tudi navedeno soglasje stranke in njenih družinskih članov. Pritožbene navedbe, da bi sodišče lahko domnevalo, da tožnika soglašata s pridobitvijo podatkov, ki so davčna tajnost, so tako neutemeljene.

9.Neutemeljena pa so tudi nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da naj bi s prvotno oprostitvijo plačila sodnih taks za postopek na prvi stopnji bila zajeta tudi oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. V skladu z 8. členom ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka tudi za izvedbo pritožbenega postopka. V prvem odstavku 105. člena ZPP so taksativno naštete vloge, ob vložitvi katerih mora biti plačana sodna taksa. Med njimi je tudi pritožba. Ob tem je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe na prvi odstavek 13. člena ZST-1, saj drugi odstavek tega člena odloča, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Tožnika sta bila oproščena sodnih taks za postopek na prvi stopnji, medtem ko je pritožbeni postopek drug postopek, za katerega je treba ponovno zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks (kar sta tožnika nenazadnje storila s svojim predlogom, z dne 30. 9. 2024. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je s plačilnim nalogom tožnici ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 8. 8. 2024 (odločitev o stroških postopka) naložilo plačilo sodne takse v skladu s tar. št. 3009 ZST-1, ki določa višino sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka.

10.Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ker pritožbeno ni sporno, da tožnika nista ravnala skladno s sklepom sodišča z dne 4. 10. 2024, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, ko je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.

11.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

-------------------------------

1V skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov se osebni podatki (med katere sodijo tudi podatki, ki so davčna tajnost, lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

2Peti odstavek 12.a člena ZST-1 določa: Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, pridobi sodišče po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa sodišče brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.

3Davčno tajnost pa predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistveno, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke za pridobitev teh podatkov pridobi soglasje stranke in njenih družinskih članov, kot to zahteva zakon.

Zveza

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5