Jedro

Tudi odvetnik, ki je na podlagi ZBPP določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo BPP, mora ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga poda upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Čeprav sodna praksa ni povsem enotna, je pravno sprejemljivo le stališče, da odločba o BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje. Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z upravno odločbo BPP, je dolžan predložiti pooblastilo, saj upravna določba ne nadomešča pooblastila odvetniku. Prosilcu daje le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi. V kolikor ni pisnega pooblastila stranke odvetniku, ki je določen z odločbo BPP, njegova procesna dejanja pravno niso učinkovita. Takšno procesno izhodišče je potrebno upoštevati tudi v obravnavani zadevi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje (I. tč. izreka), ker je ugotovilo, da tožnik naroka, na katerem je pooblaščenec umaknil tožbo in je bil postopek ustavljen ni zamudil iz upravičenega razloga in pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (II. tč. izreka) saj sta se ji stranki na naroku odpovedali.

2. Sklep izpodbija tožnik. Sodišču predlaga, da sklep razveljavi, dovoli vrnitev v prejšnje stanje in odloči o pritožbi z dne 4. 10. 2021 ali zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu sodniku ter kazensko ovadbo odstopi organom pregona.

Sklicuje se na zadevo P 1609/20119-II pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki ni izvedlo naroka, ker odvetnik po BPP ni imel pooblastila skrbnice. Pomeni, da je praksa sodnika v tej zadevi očitno napačna in protizakonita. Sodišče je 25. 8. 2021 protizakonito izvedlo narok in z zlorabo uradnega položaja pristransko in protizakonito ustavilo postopek. Ni upoštevalo, niti ni hotelo videti, da stečajna upraviteljica po zaključku stečajnega postopka dne 24. 2. 2020 ni bila njegova zakonita zastopnica in da ga je odvetnik A. A. s sklepom z dne 25. 8. 2012 seznanil po preteku pritožbenega roka ter s tem onemogočil pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka. Sodišče je z zlorabo uradnega položaja kršilo pravico do pravnih sredstev, ki jo ustava zagotavlja vsakomur. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi, dovoli vrnitev v prejšnje stanje oz. vrne zadevo v ponovno odločanje drugemu prvostopenjskemu sodniku. Kazenska ovadba in pritožbi sta utemeljeni, ker ga sodnik na narok 25. 8. 2021 ni vabil, kar je protizakonito in obstaja sum, da je bila ustavitev postopka dogovorjena.

Pritožnikova skrbnica B. B. je dne 16. 11. 2021 pisno izjavila (list. št. 49), da se glede navedb o žaljenju sodišča ne more izjasniti, vendar odobrava predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper sklep z dne 25. 8. 2021 ter pritožbo z dne 12. 11. 2021 zoper sklep z dne 22. 10. 2021. 3. Tožena stranka v pisnem odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe, saj meni, da ni utemeljena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom v zvezi s 350. členom Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) tudi po uradni dolžnosti glede kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP ter pravilne uporabe prava je potrebno ugotoviti, da je pritožba utemeljena. Zaradi pomanjkljivosti postopka, ko o predlagani vrnitvi v prejšnje stanje ni bil razpisan narok po 2. odst. 120. člena ZPP, so ostala odločilna dejstva nepopolno ugotovljena. Podana je tudi kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj o odločilnih dejstvih razlogi niso jasni ali so v nasprotju z listinami iz sodnega spisa.

6. Iz listin sodnega spisa med drugim izhaja, da je bil dne 25. 8. 2021 opravljen pripravljalni in prvi narok glavne obravnave (list. št. 22 in 23), da sta na narok pristopila državni odvetnik za toženo stranko in A. A. na podlagi substitucijskega pooblastila odvetnika A. A. za tožnika, da je bil zaradi umika tožbe v soglasju s tožencem postopek ustavljen, da sta se stranki odpovedali pisnemu odpravku sklepa in pravici do pritožbe. Zoper takšno procesno postopanje je tožnik v soglasju s skrbnico dne 4. 10. 20212 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo. S sklepom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je predlog zavrnjen, pritožba pa zavržena.

7. V pritožbenem postopku je sporno, ali so v okoliščinah obravnavanega primera izpolnjeni procesni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude oz. neseznanjenosti z glavno obravnavo ter pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka čeprav je prišlo do odpovedi pisnemu odpravku sklepa in pritožbi. Pritožnik pravilno izpostavlja, da sta povsem odprti vprašanji razlogov, zaradi katerih ni bil seznanjen z razpisano obravnavo 25. 8. 2021 in ali je substitut z odločbo BPP imenovanega odvetnika A. A. sploh imel postulacijsko sposobnost za kakršnokoli veljavno opravljanje procesnih dejanj.

8. Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude roka ali naroka in da se spor vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. Zakonska ureditev tega inštituta ima podlago v pravici do izjavljanja po 22. členu Ustave3. Vrnitev v prejšnje stanje ureja ZPP v členih od 116. do 120. Sodišče na podlagi 116. člena ZPP dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka zamudila narok ali rok za kakšno dejanje in zaradi tega izgubila pravico opraviti dejanje, če spozna, da je do tega prišlo iz upravičenega vzroka (1. odst.). Stranka mora predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo naroka ali roka (2. odst. 117. člena) in najpozneje v 6 mesecih od dneva zamude (3. odst. 117. člena). O predlogu sodišče v skladu z 2. odst. 120. člena ZPP odloča na naroku, razen če so dejstva, na katera stranka opira predlog, splošno znana in če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Vendar v zadevi ne gre za slednje procesno stanje, kot preuranjeno razloguje sodišče prve stopnje.

9. Stranke namreč smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali pa pooblaščencu. Glede na 2. odst. 86. člena ZPP sme stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dati izjave poleg svojega pooblaščenca. Stranko lahko v sodno socialnih sporih v skladu s 65. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) poleg odvetnika zastopa le oseba, ki ima opravljeni pravniški državni izpit. _Pooblastitev odvetnika za zastopanje pred sodiščem je oblični pravni posel!_ V skladu s 1. odst. 97. člena ZPP lahko stranka odvetnika veljavno pooblasti za zastopanje le s _pisnim pooblastilom_. Glede na 98. člen ZPP mora pooblaščenec pisno pooblastilo sodišču predložiti oz. izkazati ob prvem procesnem dejanju (1. odst.). _Sicer pa mora sodišče ves čas postopka samo po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec upravičen za zastopanje_ (5. odst.). Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih stranka naknadno odobri (drugi stavek 5. odst.).

10. Tudi odvetnik, ki je na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči5 (ZBPP) določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo BPP mora ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga poda upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Čeprav sodna praksa ni povsem enotna, je pravno sprejemljivo le stališče, da odločba o BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje. Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z upravno odločbo BPP, je dolžan predložiti pooblastilo, saj upravna določba ne nadomešča pooblastila odvetniku. Prosilcu daje le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi6. V kolikor ni pisnega pooblastila stranke odvetniku, ki je določen z odločbo BPP, njegova procesna dejanja pravno niso učinkovita. Takšno procesno izhodišče je potrebno upoštevati tudi v obravnavani zadevi.

Ker ne gre za identično stanje, se prvostopenjsko sodišče v zadevi ni moglo sklicevati na sklep VIII Ips 10/20177. Na podlagi dejstva, da je bila ob vročanju odločbe BPP o dodelitvi odvetnika A. A. stečajna upraviteljica8 zakonita zastopnica v osebnem stečaju tožnika, zaključenem že 24. 2. 2020, ob ustavitvi postopka dne 25. 8. 2021, za katerega se predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ni mogoče šteti za tožnikovo soglašanje za zastopanje po odvetniku, niti posledično razlogovati, da bi soglasje tožnikove skrbnice ter podaja pooblastila predstavljala le pretirano formaliziranje postopka.

11. Iz predhodno navedenih procesnih razlogov je potrebno pritožbi tožnika ugoditi, na podlagi 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek pred istim predsednikom senata, saj v tej fazi ni razloga, da bi pritožbeno sodišče sledilo tožnikovemu predlogu in postopalo po 356. členu ZPP.

V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje upoštevalo pravna stališča iz te sodne odločbe. Postopalo bo po 2. odst. 120. člena ZPP, na narok povabilo tožnikovo skrbnico in v skladu z usmeritvami iz tega sklepa ponovno ocenilo že pridobljena pisna pojasnila skrbnice B. B. z dne 13. 10. 2021 (list. št. 37), odvetniške pisarne A. o. p., d. o. o. z dne 14. 10. 2021 (list. št. 39 in 40) ter mag. C. C. s. p. z dne 19. 10. 2021 (list. št. 41). V kolikor se bo izkazalo, da pritožnikova skrbnica odvetnika A. A. pisno ni pooblastila za zastopanje, da odvetnik tožnika ni obvestil o glavni obravnavi, razpisani 28. 5. 2021, in da je tožnik Zapisnik o pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 25. 8. 2021, na kateri je bila tožba umaknjena, prejel šele 18. 10. 2021, bodo izpolnjeni pogoji za ugodno rešitev predlagane vrnitve v prejšnje stanje.

V nasprotnem bo ob predpostavki, če bi pritožnik po skrbnici podal pisno pooblastilo za zastopanje in odvetnikova procesna dejanja na glavni obravnavi 25. 8. 2021 po svoji skrbnici naknadno odobril, lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje ponovno zavrnilo. V tem primeru bo ponovno odločilo tudi o pritožbi.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Pošiljka oddana priporočeno na pošto. 3 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, stran 472. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004. 5 Ur. l. RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 6 I Cp 1718/2010; I-U-1644/2019; VIII Ips 122/2009; VIII Ips 121/2008 itd. 7 V zadevi VIII Ips 10/2017 je stranka sama izbrala odvetnika, ki ga je nato služba za BPP določila za izvajanje brezplačne pravne pomoči. 8 Osebni stečaj že zaključen, stečajna upraviteljica pa razrešena funkcije z dnem 24. 2. 2020.