Jedro

V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek. Po začetku stečajnega postopka je bila tožba vročena toženi stranki, kar ni bilo pravilno, pravilna bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba njej ni bila vročena, vročitev ni bila pravilno opravljena in niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožniku iz naslova delno plačanega regresa za leto 2008 595,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska regresa, ki teče od 1. 7. 2008 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od izplačanega dela regresa v višini 70,00 EUR, preračunano v neto znesek, ki tečejo od 1. 7. 2008 do 16. 2. 2009. Poleg tega je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku izplačati iz naslova neizplačanega regresa za letni dopust za leto 2009 v višini 286,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska, ki teče od 1. 7. 2009 dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve pravil postopka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da izda sklep o prekinitvi postopkov z dnem začetka stečajnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno oziroma pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje, saj ni ugotovilo, da je tožena stranka od 7. 4. 2010 dalje v stečajnem postopku (sklep Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. St 364/2010 z dne 7. 4. 2010), zaradi česar bi moralo na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP postopek v tem individualnem delovnem sporu prekiniti. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207 člena ZPP). Navedeno pomeni, da je bila vročitev tožbe toženi stranki opravljena v obdobju, ko roki niso tekli, sodišče pa je zmotno štelo, da rok teče. Vročitev tožbe tudi ni bila opravljena v skladu z 251. členom ZFPPIPP.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenega pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj v skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP zamudne sodbe iz tega razloga sploh ni mogoče izpodbijati. S tem pritožbenim razlogom pa tožena stranka pravzaprav uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, saj vprašanje prekinitve postopka zaradi začetka stečajnega postopka ni vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja, temveč vprašanje pravilne uporabe določb ZPP.

Okrožno sodišče v Celju je s sklepom opr. št. St 364/2010 z dne 7. 4. 2010 začelo stečajni postopek nad toženo stranko, zato je s tem dnem že na podlagi zakona prišlo do prekinitve postopka v tem individualnem delovnem sporu. Po 4. alinei prvega odstavka 205. člena ZPP se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Sklep o prekinitvi postopka, ki ga izda sodišče prve stopnje po členu 205/2 ZPP, ima le deklaratorni značaj, saj sodišče ne odreja prekinitve, temveč le ugotovi, da je do prekinitve prišlo. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (člen 207/1 ZPP), kar pomeni, da bi prenehal teči tudi rok, v katerem bi tožena stranka morala odgovoriti na tožbo, seveda če bi bila ta pravilno vročena v odgovor.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vročitev tožbe ni bila opravljena pravilno in sicer stečajni upraviteljici, kakor to določa 251. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadalj.). V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe toženi stranki, sicer še ni bil začet stečajni postopek nad toženo stranko, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odredilo, da se tožba s pozivom na odgovor vroči toženi stranki. Ker pa je bila tožba toženi stranki vročena že po začetku stečajnega postopka, pomeni, da je bila vročitev nepravilna, saj bi bila takrat zakonito vročena le stečajni upraviteljici tožene stranke. Glede na to, da tožba toženi stranki sploh ni bila pravilno vročena v odgovor in da zato niti ni mogel začeti teči rok za odgovor na tožbo (ta rok pa tudi sicer ne bi mogel izteči zaradi prekinitve postopka, zaradi katerega je prišlo do nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka), niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijane zamudne sodbe (člen 318/1 ZPP). Glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana tako bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti), kot tudi v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 205. členom ZPP. Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (člen 354/1 ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka in tudi ob upoštevanju določb sedemnajstega poglavja ZPP (ki opredeljujejo ravnanje sodišča v primeru prekinitve postopka) pravilno opraviti vročitev tožbe stečajni upraviteljici. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, ki je bil podan skupaj s pritožbo tožene stranke.