Jedro

Toženi bi v skladu s 311. členom OZ lahko pobotal terjatev, ki jo je imel nasproti tožeči stranki, če bi se obe terjatvi glasili na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če bi obe zapadli. Pobot bi nastal, ko bi ena stranka drugi podala izjavo o pobotu, učinkoval pa bi od takrat, ko bi se stekli pogoji zanj

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka nosi stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevku tožeče stranke in ji prisodilo 3.783,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2008 dalje do plačila. Prisojeni znesek izvira iz negativnega stanja na transakcijskem računu, ki ga je tožeča stranka vodila za toženo, stroške izvršilnega postopka v znesku 148,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter pravdne stroške v višini 518,16 EUR.

Proti sodbi vlaga laično pritožbo tožena stranka. Tudi v pritožbenem postopku ponavlja ugovor aktivne legitimacije in v obrazložitvi navaja, da z U. d.d. ni v poslovnem razmerju, saj z njo ni sklenil pogodbe o vodenju računa, zato ji ničesar ni dolžan. Navaja, da je bil v poslovnem odnosu z B. d.d., je dolg do te banke že pobotal s svojo nasprotno terjatvijo R. S. s.p., ki ga je uveljavil pri družbi C., zato bi sodišče moralo njegovemu pobotnemu ugovoru ugoditi. V pritožbenem postopku prvič navaja, da je pobotni ugovor vložil pri družbi C. , ker so mu na B. d.d. dejali, da je to družba, ki jih zastopa. V nadaljevanju pritožbe pritožnik graja ravnanje sodišča, ki je opravilo glavno obravnavo v njegovi odsotnosti.

Pritožba ni utemeljena.

O ugovoru aktivne legitimacije: Toženi tudi v pritožbenem postopku vztraja, da B. d.d. ter U. d.d.. ni ista pravna oseba. Pritožbene trditve so v nasprotju z listinsko dokumentacijo, ki je v spisu. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2007/07964 z dne 31. 8. 2007 sledi, da je pri subjektu B. d.d. L. prišlo do spremembe firme torej imena, s katerim družba posluje na podlagi sklepa skupščine družbe z dne 11. 6. 2007. Ta sprememba na obstoj pravne subjektivitete oziroma identitete družbe ne vpliva in gre še vedno za isti pravni subjekt, ki sedaj posluje z drugim nazivom. Sodišče prve stopnje je ugovor aktivne legitimacije pravilno zavrnilo kot neutemeljenega.

O obstoju terjatve: Toženi je s podpisom pristopne izjave (priloga A6) z dne 16. 6. 2003 z B. d.d., Ljubljana sklenil pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 29000-0040110618 (priloga A5) in s podpisom sprejel tudi splošne pogoje o vodenju transakcijskih računov Združenja bank Slovenije. z dne 1. 5. 2006 (priloga A4). Toženi tudi v pritožbenem postopku priznava višino dolga pri B. d.d. , ki ga je ustvaril z negativnim stanjem na tekočem računu. Vztraja pa, da je ta terjatev prenehala zaradi pobota, ki ga je imel kot R. S. s.p. do B. d.d.. Kot dokaz je sodišču prve stopnje predložil dopis naslovljen na družbo C. z dne 21. 9. 2005. Toženi bi v skladu s 311. členom Obligacijskega zakonika lahko pobotal terjatev, ki jo je imel nasproti tožeči stranki, če bi se obe terjatvi glasili na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če bi obe zapadli. Pobot bi nastal, ko bi ena stranka drugi podala izjavo o pobotu, učinkoval pa bi od takrat, ko bi se stekli pogoji zanj (312. člen OZ). Tudi pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da toženčev dopis z dne 21. 9. 2005 ne predstavlja veljavne pobotne izjave, ker ni naslovljen na tožečo stranko, toženi pa tudi ni predložil nobenega dokaza za obstoj terjatve do B. d.d.. Pritožnik šele v pritožbenem postopku prvič pojasnjuje, zakaj pobotne izjave ni poslal, B. d.d.. To pa je nedopustna trditvena novota (286. člen ZPP) do katere se pritožbeno sodišče zaradi tega ne bo opredeljevalo. Tako se pokaže materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da obveznost tožene stranke ni prenehala na podlagi pobota kot pravilen, pritožba tožeče stranke pa neutemeljena.

Ni sporno, da je toženi vabilo na prvi narok za glavno obravnavo prejel, zmotno pa je stališče pritožbe, da sodišče v odsotnosti toženca glavne obravnave ne bi smelo opraviti (282. člen ZPP). Pogoji za glavno obravnavo so skladno s citiranim členom izpolnjeni, tudi če na prvi narok za glavno obravnavo tožena stranka ne pride in je bila v vabilu posebej opozorjena na zakonite posledice izostanka (8. točka vabila). Očitane kršitve pravdnega postopka torej sodišče prve stopnje ni zagrešilo.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka sama (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).