Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Kp 1305/2007

ECLI:SI:VSLJ:2008:I.KP.1305.2007 Kazenski oddelek

nedovoljeni dokazi izločitev sodnika skupna dobrota seznanitev sodnika z nedovoljenimi dokazi neutemeljeno izločeni dokazi
Višje sodišče v Ljubljani
28. februar 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V kolikor je bil sodnik tekom postopka izločen, ker se je seznanil z nedovoljenimi dokazi, ne more sodelovati v ponovljenem postopku, v kolikor se je le za del dokazov, s katerimi se je seznanil, ugotovilo, da so bili neutemeljeno izločeni.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega R. B. se ugodi in se izpodbijana sodba pod točko I. izreka, glede obdolženega B., po uradni dolžnosti pa tudi glede obdolženega J. M., razveljavi; ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca se izpodbijana sodba pod točko II. izreka razveljavi po uradni dolžnosti in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Krškem po sodnici M. B. razsodilo, da sta obdolženca kriva pod točko I. izreka sodbe za kaznivo dejanje prikrivanja po 1. odstavku 221. člena KZ v zvezi s členom 25. Izrečeni sta jima bili pogojni obsodbi, v kateri sta jima bili določeni kazni po šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Na podlagi 69. člena KZ so jima bili vzeti zaseženi predmeti. V plačilo so jima bili naloženi stroški kazenskega postopka in vsakemu 400,00 EUR povprečnine. Oškodovancem so bili vrnjeni zaseženi predmeti, oškodovanka V. T. pa je bila s presežkom premoženjskopravnega zahtevka napotena na pravdo. Pod točko II. izreka sodbe je sodišče oba obdolženca oprostilo očitkov obtožbe, da sta poskusila storiti kaznivo dejanje prikrivanja po 1. in 3. odstavku 221. člena KZ v zvezi s členom 25 in 22 KZ. Stroške kazenskega postopka, potrebne izdatke obeh obdolženih in zagovornika obdolženega B. ter njegovo nagrado, je v tem delu postopka naložilo v breme proračuna.

Zoper navedeno sodbo sta se pritožila: - okrožna državna tožilka v oprostilnem delu sodbe iz razlogov po 3. točki 1. odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 373. členom ZKP - zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo v oprostilnem delu spremeni tako, da oba obdolženca spozna za kriva tudi za dejanje opisano pod točko 2 izreka sodbe in jima tudi za to dejanje izreče pogojni obsodbi; - zagovornik obdolženega R. B. v obsodilnem delu sodbe iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavi in obdolženega B. oprosti očitanega mu kaznivega dejanja, podrejeno pa, da zadevo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom.

Višji državni tožilec J. Š. pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodi. V zvezi s pritožbo zagovornika pa ni podal mnenja.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba zagovornika v delu, kjer uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka utemeljena. Ker se soobdolženi J. M. ni pritožil in je bilo odločeno v korist prvo obdolženega, je pritožbeno sodišče ravnalo v skladu s členom 387 ZKP in sodbo pod točko I. v celoti razveljavilo.

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke pa je sodišče po uradni dolžnosti (člen 383 ZKP) razveljavilo sodbo tudi pod točko II. izreka, to je v oprostilnem delu.

V tej kazenski zadevi je sodišče prve stopnje enkrat že odločalo po okrajni sodnici M. B. (K 183/2002), ki je s sklepom z dne 4.10.2005, opr. št. K 183/2002 izločila iz spisa dokaze na podlagi 4. odstavka 340. člena ZKP. Po sprejetju tega sklepa je podala predlog za izločitev v skladu s 4.a točko 39. člena KZ. Njenemu predlogu je predsednik Okrajnega sodišča v Krškem ugodil z odločbo SU 220100/2005 z dne 7.10.2005, ter kazensko zadevo dodelil okrajni sodnici C. O. v skladu z točko 4 člena 39 ZKP v zvezi s členom 40 in 42 ZKP in v zvezi z letnim razporedom obravnavanja kazenskih zadev v primeru izločitve. Okrajna sodnica C. O. je v tej kazenski zadevi dne 23.3.2006 razsodila in oba obdolženca oprostila očitkov navedenih v obtoženem predlogu. Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom, opr. št. I Kp 805/2006 z dne 29.11.2006 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ponovljenem postopku je o zadevi odločala sodnica M. B., ki je bila pred tem izločena zaradi razloga, ker se je seznanila z dokazi, ki se morajo po določbah ZKP izločiti iz spisa (člen 83 ZKP). Ker je bila okrajna sodnica M. B. izločena v odločanju v tej kazenski zadevi iz razloga, ker se je seznanila z dokazi, ki so bili s sklepom izločeni in ne gre le za dokaze, za katere je višje sodišče, ko je prvič odločalo o tej zadevi (I Kp 805/2006 z dne 29.11.2006) ugotovilo, da so bili pridobljeni zakonito in jih zato ni bilo potrebno izločiti (gre za fotografije na list. št. 29 do 41 spisa in zasežene predmete po seznamu zaseženih predmetov), ne bi smela soditi v tej kazenski zadevi. Tako je v tej kazenski zadevi sodila sodnica, ki se je seznanila z dokazi zaradi katerih je bila izločena in za katere pritožbeno sodišče ni ugotovilo, da ne bi smeli biti izločeni. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ima zagovornik obdolženega B. prav, ko zatrjuje, da bi se morala zadeva obravnavati pred drugim sodnikom, saj so še vedno obstajali razlogi, zaradi katerih je bila sodeča sodnica izločena z odločbo predsednika sodišča in zato v tej kazenski zadevi ne bi smela odločati. Ker pa je v tej kazenski zadevi odločala je bila zagrešena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obsojenega B., v delu obsodilnega dela sodbe, ki se nanaša na tega obdolženca razveljavilo. Ker je to v korist tudi soobdolženca, ki se ni pritožil, je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v obsodilnem delu sodbo razveljavilo tudi za obdolženega J. M. Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca pa je pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti (člen 383 ZKP) ugotovilo, da je bila ista kršitev zagrešena tudi v delu, ki se nanaša na oprostilni del sodbe ter je zato za oba obdolženca razveljavilo sodbo tudi v oprostilnem delu, kar pomeni, da je razveljavilo sodbo v celoti. Ker v tem postopku ne more soditi sodnica M. B., ki je v ponovljenem postopku sodila iz razloga, ker je bila izločena, je določilo, da se opravi nova glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje pred drugim sodnikom posameznikom v skladu s 4. odstavkom 392. člena ZKP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia