Jedro

Udeleženka ima zaradi prisotnosti duševne bolezni (paranoidna shizofrenija) hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, zaradi česar huje ogroža življenja drugih (nevarna je predvsem za osebe, ki mogoče imajo že določeno mesto v njenem blodnjavem sistemu kot odgovorne za določena dejanja) ter povzroča škodo sebi in drugim. Milejše oblike zdravljenje zanjo ne pridejo v poštev, ker je v sedanjem stanju zaradi nekritičnosti do svoje bolezni nesposobna sodelovati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je utemeljen sprejem na zdravljenje A. A. v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica ter da se jo zadrži na zdravljenju na tem oddelku do 10. 11. 2020. 2. Pritožbo zoper ta sklep je vložila udeleženka A. A. Navaja, da ni bilo prav, da so jo obravnavali v Psihiatrični bolnišnici, ker je čakala na specialistični pregled pri B. B., ki ga ima dvakrat na leto. Meni, da se počuti dobro in nima težav, prosi za soglasje, da dobi odpustnico za izhod. Iz pritožbe je nadalje razbrati, da naj se jo pustijo pri miru, da ne škoduje drugim niti hčerki C., zanjo skrbi in ji pomaga pri učenju. Psihopati iz občine pa klatijo neumnosti in si izmišljujejo zgodbe, sebe pa ne vidijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih dopusten le, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona, in sicer: 1. če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, 2. če je ogrožanje iz prejšnje točke posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, 3. če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju pritožnice ter izvedenca psihiatrične stroke, ki je podal na naroku izvedensko mnenje, ter po vpogledu v sprejemni zapisnik ter dopis Centra za socialno delo, Enota X, oboje z dne 4. 9. 2020, ugotovilo sledeče: pri A. A. je prisotna duševna bolezen paranoidna shizofrenija, nedvomno pa ima tudi blodnjavo motnjo tipa Capgrasov sindrom (trdi, da je prišlo do zamenjave njenega otroka); udeleženka ima zaradi tega hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, zaradi česar huje ogroža življenje drugih (nevarna je predvsem za osebe, ki mogoče imajo že določeno mesto v njenem blodnjavem sistemu kot odgovorne za določena dejanja) ter povzroča škodo sebi in drugim; opustila je jemanje zdravil ter se nerazumno obnaša, kot npr. „ugrabitev“ tujega otroka, razbijanje pohištva v stanovanju, neprimerno vedenje pred hčerko in neustrezna skrb zanjo in podobno; do bolezni in do svojega psihotičnega doživljanja je pritožnica nekritična.

6. Pritožnica povzetim dejanskim ugotovitvam ne nasprotuje, vztraja pa, da se dobro počuti in nima težav, zato želi zapustiti psihiatrično bolnišnico.

7. Tudi po oceni pritožbenega sodišča vzrokov in ogrožanja zaenkrat ni mogoče odvrniti z drugimi, milejšimi oblikami pomoči. Po ugotovitvah sodnega izvedenca, ki jim je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo, milejše oblike zdravljenje za pritožnico ne pridejo v poštev, ker je v sedanjem stanju zaradi nekritičnosti do svoje bolezni nesposobna sodelovati. Kot je razbrati iz njenega zaslišanja, potrebe po jemanju zdravil ne uvidi in zdravljenje očitno odklanja, na kar kaže že njeno ravnanje pred sprejemom v psihiatrični bolnišnici. Zdravljenje na zaprtem oddelku je po presoji izvedenca psihiatra nujno vsaj za dva meseca. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da so izpolnjeni vsi pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pritožnice ter da je izrečen ukrep nujen in sorazmeren.

8. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku.