Jedro

Da bi pritožnik s tožbo v upravnem sporu dosegel vsebinsko obravnavo pisnega opozorila, bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele, če bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi tožena stranka o njegovi pritožbi odločila po vsebini, pritožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper pisno opozorilo lahko vložil tožbo v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba zoper I. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije IV U 65/2021-19 z dne 15. 11. 2023 se zavrne in se navedena točka izreka sodbe in sklepa potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I. točka izreka sodbe in sklepa) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper pisno opozorilo Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, št. 60400-55/2022/4 z dne 29. 9. 2022 (v nadaljevanju pisno opozorilo), ki je bilo izdano zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju evidenc na podlagi Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi. S sodbo (II. točka izreka) je zavrnilo tožbo zoper sklep, št. 60400-55/2020/8 z dne 5. 1. 2021, s katerim je AVP zavrgla tožnikovo pritožbo zoper navedeno pisno opozorilo.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbo zoper pisno opozorilo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker to opozorilo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pritožnikovo tožbo zoper pisno opozorilo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča samo, če tako določa zakon (npr. 5. člen ZUS-1). To pomeni, da v upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih upravnih aktov, ki niso dokončni in ne posegajo v pravni položaj tožnika. Prvostopenjski akt pa v dvostopenjskem upravnem postopku postane (materialno, torej po vsebini) dokončen le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt (materialno, torej po vsebini) dokončen in je torej odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke.1

8. Pritožnik je s tožbo hkrati izpodbijal tako sklep, s katerim je AVP zavrgla njegovo pritožbo zoper pisno opozorilo, kot tudi samo pisno opozorilo. Izpodbijal je torej navedeno opozorilo, čeprav je bila njegova pritožba zoper ta akt v upravnem postopku zavržena, torej ni bila vsebinsko obravnavana. V takem primeru pa stranka ne more vložiti tožbe zoper prvostopenjski akt (v tem primeru pisno opozorilo), saj pritožba, vložena zoper ta akt (še) ni vsebinsko izčrpana. Drugostopenjski organ namreč ni vsebinsko presojal pravilnosti in zakonitosti pisnega opozorila, saj je njegovo pritožbo iz procesnih razlogov zavrgel že prvostopenjski upravni organ, pritožbeni organ pa je zavrnil pritožbo, ki jo je pritožnik vložil zoper sklep o zavrženju pritožbe.

9. Po navedenem je torej odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožnikove tožbe zoper pisno opozorilo AVP pravilna, tudi če bi šlo za upravni akt, saj ta v procesni situaciji obravnavanega primera ni dokončen. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 namreč sodišče tožbo zavrže ne le, če se s tožbo izpodbija akt, ki ni upravni akt, temveč tudi, če ne gre za akt, ki bi se ga lahko izpodbijalo v upravnem sporu.

10. Zato na drugačno odločitev glede izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zoper pisno opozorilo ne morejo vplivati pritožbene navedbe o zmotnem sklicevanju sodišča prve stopnje na vsebino zakonske določbe, ki ni veljala v času izdaje pisnega opozorila.

11. Da bi pritožnik s tožbo v upravnem sporu dosegel vsebinsko obravnavo pisnega opozorila, bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele, če bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi tožena stranka o njegovi pritožbi odločila po vsebini, pritožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper pisno opozorilo lahko vložil tožbo v upravnem sporu. To je pritožnik sicer skušal storiti s tožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, vendar jo je sodišče prve stopnje s sodbo zavrnilo (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa). Vložena pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe zoper pisno opozorilo pa ni pravno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče izpodbijati to sodbo. Zato so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razloge sodbe, v tem pritožbenem postopku neupoštevne.

12. Ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper pisno opozorilo pravilna tudi, če bi šlo za upravni akt, se v tem pritožbenem postopku ni opredeljevalo do pravilnosti stališča, da ni tak akt. 13. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1. 1 Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 21/2014 z dne 5. 6. 2014, I Up 237/2014 z dne 4. 12. 2014 in I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017.