Jedro

Pritožnik (dolžnik in družbenik) sklep o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka izpodbija tako, da poleg tistega, kar je bilo pomembno pri začetku postopka prisilne likvidacije navaja še, da ima dolžnik osebno vozilo N. Vendar s tem razlogom pritožnik ne more uspeti, saj se ta razlog nanaša na dolgoročno plačilno sposobnost (prezadolženost), medtem ko se je stečajni postopek začel iz razloga trajnejše nelikvidnosti, ki je podana takrat, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti (davčna izvršba je bila neuspešna), ki so zapadle v tem obdobju (1. točka prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek prisilne likvidacije in začelo stečajni postopek nad dolžnikom.

2. Dolžnik in družbenik sta se zoper sklep pritožila. V pritožbi navajata, da je družba v letu 2017 opravila le dve aktivni operaciji in ni bila seznanjena, da njen zunanji računovodski servis ni vlagal obračunov DDV, niti ni bila seznanjena, da je računovodski servis prekinil pogodbeno razmerje. Sicer pa je bilo že leta 2016 računovodskemu servisu naročeno, da uredi spremembo sedeža podjetja. Hkrati je zatrjevano, da ima dolžnik terensko vozilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Najprej višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 2. 2018 zavrglo dopolnitev pritožbe, vložene 19. 2. 2018. 5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, ker je likvidacijski upravitelj, določen s sklepom o začetku postopka prisilne likvidacije, sodišču predlagal ustavitev postopka prisilne likvidacije in začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker je le-ta insolventen. Ugotovil je, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa v Republiki Sloveniji (račun pri banki je bil zaprt 25. 10. 2016), sklepov o izvršbi torej ni mogoče izvršiti. Ostalega premoženja nima. Upravitelj je tudi navedel, da s poslovodstvom ni mogoče navezati stika, dolžnika na poslovnem naslovu ni. To je sodišče prve stopnje vzelo za dejansko podlago izpodbijane odločitve, upoštevajoč tudi določbo 423. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

6. Navedeno pritožnik izpodbija tako, da poleg tistega, kar je bilo pomembno pri začetku postopka prisilne likvidacije (in na kar je višje sodišče že odgovorilo v sklepu Cst 127/2018), navaja še, da ima dolžnik osebno vozilo N. Vendar s tem razlogom pritožnik ne more uspeti, saj se ta razlog nanaša na dolgoročno plačilno sposobnost (prezadolženost), medtem ko se je stečajni postopek začel iz razloga trajnejše nelikvidnosti, ki je podana takrat, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti (davčna izvršba je bila neuspešna), ki so zapadle v tem obdobju (prva točka prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Tega razloga pa pritožba niti ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo in nanj pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Višje sodišče se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.