Jedro

Glede na to, da je tožnik lahko po zakonu zgolj oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, tožnik v tem postopku nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora, ne glede na to, da mu je bila odločba drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe inšpekcijskega zavezanca zoper izpodbijani sklep vročena.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim v uvodu navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je njegova odločba z dne 22. 7. 2010, s katero je bilo inšpekcijski zavezanki A. d.d., kot zemljiškoknjižni lastnici poslovnega objekta na zemljišču parc. št. ... v k.o. ... naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe s fizičnim zavarovanjem preprečiti dostop do bližnje okolice objekta, zapreti odprtine na objektu ter s tem onemogočiti ljudem vstop v objekt in pričeti z nujnimi vzdrževalnimi deli na poškodovanih delih objekta, dne 27. 7. 2010 postala izvršljiva in da se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka). Zavezanka je bila opozorjena, da mora takoj po vročitvi tega sklepa pristopiti k izvedbi del, če pa naložene obveznosti ne bo izpolnila, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v določeni višini (2. in 3. točka izreka izpodbijanega sklepa).

Drugostopenjski upravni organ je z v uvodu navedeno odločbo zavrnil pritožbo inšpekcijske zavezanke A. d.d. zoper izpodbijani sklep.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in navaja, da mu kot lastniku nepremičnine ... k.o. ... izpodbijana odločba (pravilno sklep) ni bila vročena, niti ga upravni organ pred njegovo izdajo ni zaslišal. Prejel je le odločbo upravnega organa druge stopnje. S tem so mu bile kršene ustavno zagotovljene pravice. Upravni organ ni upošteval niti Ustave RS, niti veljavne zakonodaje, ki ureja upravni postopek. S tem mu je bilo onemogočeno sodelovanje v upravnem postopku in zaščita njegovih pravic, čeprav ima najmanj pravni interes, če mu prvostopenjski upravni organ ne priznava lastništva predmetne nepremičnine. Prvostopenjski upravni organ vodi postopek zoper pravno osebo A. d.d., ki ni lastnik predmetne nepremičnine, kar je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska (plombe), ki ureja prenos lastništva v korist tožeče stranke. Predlaga, da sodišče izpodbijan sklep odpravi.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Sodišče v predhodnem preizkusu tožbe ugotavlja, da jo je potrebno zavreči. Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so ali niso podane nekatere okoliščine oziroma lastnosti, ki jih določa Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Gre za okoliščine, ki tvorijo pojem procesne predpostavke. V smislu citiranega zakona je zato treba v predhodnem preizkusu tožbe presoditi, ali so podane vse procesne predpostavke, ki so pogoj za vodenje upravnega spora. Ena izmed procesnih predpostavk, ki v postopku mora biti podana, je določena v 3. točki 36. prvega odstavka 36. člena ZUS-1, to je procesna legitimacija tožnika. Priznanje položaja tožeče stranke ureja ZUS-1 v 17. členu. Po prvem odstavku omenjenega člena je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

V obravnavani zadevi gre za postopek izvršitve upravne odločbe z dne 22. 7. 2010, izdane v upravnem postopku, izpodbijan pa je sklep o dovolitvi izvršbe z dne 20. 10. 2010, ki ga je izdal prvostopenjski upravni organ in se glasi na inšpekcijsko zavezanko A. d.d. V zadevi ni sporno, da tožnik v postopku izdaje izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe, ki se glasi na inšpekcijsko zavezanko A., ni sodeloval niti kot stranka, niti kot stranski udeleženec. To izhaja iz upravnih spisov, tožnik pa v tožbi to tudi sam zatrjuje, ko ugovarja, da ni bil zaslišan pred izdajo izpodbijanega sklepa in da mu izpodbijani sklep ni bil vročen. Navedba, da mu je bila v vednost vročena odločba drugostopenjskega organa, s katero je toženka zavrnila pritožbo navedene inšpekcijske zavezanke, tega dejstva ne spremeni.

Glede na to, da je tožnik lahko po zakonu zgolj oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, tožnik v tem postopku nima procesne legitimacije za sprožanje upravnega spora, ne glede na to, da mu je bila odločba drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe inšpekcijskega zavezanca zoper izpodbijani sklep vročena. Na drugačno odločitev ne vpliva niti njegovo sodelovanje v inšpekcijskem postopku. Postopek upravne izvršbe je namreč od inšpekcijskega postopka ločen postopek in se vodi izključno zoper inšpekcijskega zavezanca, tj. tistega, ki je po inšpekcijski odločbi dolžan izpolniti obveznost (prvi odstavek 286. člena ZUP). V obravnavani zadevi pa ni sporno, da tožnik po inšpekcijski odločbi z dne 22. 7. 2010, ki se izvršuje v predmetnem postopku (in ki je postala pravnomočna s sodbo naslovnega sodišča opr. št. I U 929/2011 z dne 12. 1. 2012), ni bil inšpekcijski zavezanec.

Če pa tožnik meni, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njegovo pravico ter da bi mu morala biti dana pravica do sodelovanja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe, kar izhaja iz tožbenih ugovorov, pa bi moral položaj stranke doseči v tem postopku, bodisi z zahtevo za priznanje lastnosti stranke ali stranskega udeleženca med tekom postopka na prvi stopnji, bodisi z vložitvijo pritožbe zoper izpodbijani sklep. Tak položaj pa bi lahko dosegel tudi na podlagi izrednih pravnih sredstev (9. točka prvega odstavka 260. člena ZUP).

Ker torej tožnik ne izpolnjuje procesne predpostavke po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je sodišče njegovo tožbo zavrglo.