Jedro

Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep. Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloga tožeče stranke za izdajo popravnega sklepa in za izločitev izvedenca.

2. Zoper del sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za izdajo popravnega sklepa, se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče izvedencu zastavilo vprašanje, naj opredeli mehanizem poškodovanja tožnice, pri tem pa naj upošteva, da so v vozilu, na mestu, kjer je sedela tožnica, bila naslonjala za glavo. Tako vprašanje pomeni, da je sodišče naložilo izvedencu izdelavo izvedeniškega mnenja v nasprotju z dokazi v spisu in pravili stroke. Sporni avtomobil sploh ni imel nameščenih naslonjal za glavo na zadnjih sedežih. Tožeča stranka je zato predlagala, naj sodišče sklep o postavitvi izvedenca cestnoprometne stroke popravi tako, da postavi drugega izvedenca cestnoprometne stroke in izvedencu naloži, da pri podaji svojega mnenja upošteva, da vozilo na mestu, kjer je sedela tožnica, ni imelo naslonjala za glavo. Sodišče predlogu za popravo sklepa ni ugodilo, ker naj ne bi šlo za očitno pisno in računsko pomoto. Sklicuje se na določilo 329. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, po katerem je sodišče res vezano na svoje sklepe, vendar le v primeru, če se ti ne nanašajo na vodstvo pravde ali če ni s tem zakonom določeno drugače. Sklep o postaviti izvedenca pa je dejansko vezan na vodstvo pravde, saj sodišče prosto odloča o tem, katerim dokaznim predlogom bo ugodilo. Sodišče na sklep o postavitvi izvedenca cestnoprometne stroke ni vezano, še manj pa je vezano na v sklepu postavljena vprašanja izvedencu. Sodišče lahko kadarkoli na mesto postavljenega izvedenca postavi drugega izvedenca in mu zastavlja vprašanja. Odločitev sodišča, da ne bo popravilo vprašanj, ki jih je zastavilo izvedencu in da mu ne bo postavilo dodatnih vprašanj, kot je to predlagala tožeča stranka, je zato nepravilna in obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Kršena pa je tudi pravica tožeče stranke do kontradiktornosti postopka, z nezakonitim postopanjem sodišča pa tožeči stranki ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem v skladu z določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. Sodišče prve stopnje je navedlo tudi vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da pri izdaji sklepa ni šlo za očitno pisno pomoto, ampak za vsebinsko odločitev sodišča, je sodišče ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo popravnega sklepa. Tožeča stranka je namreč predlagala, da sodišče sklep o postavitvi izvedenca popravi tako, da postavi drugega izvedenca in mu naloži, da pri podaji svojega mnenja upošteva, da obravnavano vozilo na mestu, kjer je sedela tožnica, ni imelo naslonjala za glavo oziroma mu naloži, da odgovori na vprašanje, ali je imelo vozilo na zadnjih sedežih naslonjalo za glavo in naj to okoliščino upošteva pri podaji mnenja.

6. Sodišče je ugotovilo, da v sklepu s 3. 2. 2015 pri zastavljenih vprašanjih izvedencu ni očitnih pisnih pomot. Gre za vsebinsko odločitev sodišča, ki je med ostalim izvedencu naložilo, naj se opredeli do mehanizma poškodovanja tožnice (izvedenec naj upošteva, da so v vozilu na mestu, kjer je sedela tožnica, bila naslonjala za glavo), kar izhaja iz trditev tožnice v vlogi z 10. 4. 2013 (primerjaj 6. alinejo II. točke sklepa sodišča s 3. 2. 2015).

7. Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep (328. člen ZPP). Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.

8. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče z izdajo popravnega sklepa postavi drugega izvedenca, ki pa naj upošteva, da so v obravnavanem vozilu na mestu, kjer je sedela tožnica, bila naslonjala za glavo. S takim predlogom pa želi doseči spremembo vsebinske odločitve sodišča, ne pa poprave očitne pisne pomote, ki je niti ni bilo, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo in predlog zavrnilo.

9. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče s takim postopanjem krši pravico tožeče stranke do kontradiktornosti ter ji onemogoča možnost obravnavanja pred sodiščem.

10. Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva potrebna pojasnila glede danega izvida in mnenja (prvi odstavek 252. člena ZPP). Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo z izvidom in mnenjem izvedenca ter se glede tega opredelijo. Dokazni argumenti in dokazni ugovori niso vezani na določeno fazo postopka. Tožeča stranka ima pravico do sodelovanja v dokaznem postopku (izvedeniško mnenje) in do izjave o njem, ta faza postopka pa še ni zaključena. S tem, ko sodišče ni izdalo popravnega sklepa, ni kršilo pravil kontradiktornosti, niti pravice tožeče stranke do izjave v postopku ter je ta pritožbeni očitek neutemeljen.

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani tisti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani del sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP).