Jedro

Za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev objekta so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Spori glede lastništva tega objekta, ki so v teku, pa na izdajo dovoljenja nimajo vpliva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje investitorju A. d.o.o. izdal gradbeno dovoljenja za odstranitev prizidave enostanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 333/2 k.o. ... pod tam navedenimi pogoji. Iz obrazložitve izhaja, da je investitor lastnik predmetnega zemljišča do celote, ima torej izkazano pravico graditi, kot to določa 56. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je izdelala pravna, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala z ZGO-1 predpisane pogoje za projektanta; oseba, navedena kot odgovorni projektant, je med izdelavo izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta; projekt ima vse predpisane sestavine; k predvideni gradnji so bila pridobljena vsa soglasja pristojnih organov in organizacij in poravnane vse dajatve in prispevki določeni z zakonom plačani; projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je v skladu s prostorskim aktom. Upravni organ tudi ugotavlja, da objekt, ki mu je prizidek, ki bi se naj porušil, prizidan, stoji na zemljišču parc. št. 224 S k.o. ..., ki je v lasti občine Kidričevo. V tem objektu živi tožeča stranka, ki pa v postopku na prvi stopnji svojega pravnega interesa ni mogla izkazati, ji je pa upravni organ omogočil, da se z zadevo v celoti seznani in se o njej izjasni.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku z odločbo št. 35108-541/2013/5-00641108 z dne 4. 8. 2014 potrdila odločitev upravnega organa prve stopnje. Ugotovila je, da so v zadevi izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih določa 66. člen ZGO-1. Tožeči stranki je bil priznan položaj stranske udeleženke, tako da se je z zadevo v celoti seznanila in o njej izjasnila. Kot neutemeljene pa zavrnil pritožbene ugovore, da odstranitev objekta ni mogoča, ker so spori glede lastništva (glavnega) objekta in prizidka (ki je predmet rušitve), še v teku, kar je izkazovala z zaznambo spora v zadevi P 120/2011. Sicer pa je bil v času pritožbenega postopka njen zahtevek na ugotovitev, da je lastnica nepremičnine 224 S k.o. ... pravnomočno zavrnjen (sodba Okrožnega sodišča na Ptuju št. P 120/2011 z dne 24. 10. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 65/2014 z dne 10. 6. 2014).

Tožeča stranka izpodbija izdano gradbeno dovoljenje zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici napačne uporabe materialnega prava. Opozarja na obstoj pravde pred Okrožnim sodiščem na Ptuju v zadevi pod oprl št. P 190/2012, v katerem je z nasprotno tožbo zatrjevala, da je lastnica tega prizidka in pripadajočega zemljišča v izmeri 3 m potrebnega za normalno uporabo. Prizidek, ki naj bi se porušil je sestavni del objekta, ki bil zgrajen leta 1966 in stoji tam že 30 let. Zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za rušitev prizidka, saj obstaja možnost, da se v pravdnem postopku izkaže, da investitor te pravice nima. Z rušitvijo bi tožeči stranki nastala nepopravljiva škoda, ki se kaže na njenem zdravju, pravici do zdravega okolja, povzroča se ji velike strese in pritiske nanjo. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje z napotkom, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekine do dokončne rešitve vseh sporov nanašajočih se na sporni prizidek.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Stranka z interesom A. d.o.o. predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Predmetna nepremičnina - prizidek predstavlja nelegalno gradnjo in njena odstranitev je bila odrejena z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 0612-543/2011-5-45202 z dne 27. 7. 2012. Tožeča stranka v tožbi sploh ne izpodbija dejstva, da je prizidek nelegalna gradnja. Zato je povsem neutemeljeno zatrjevanje o tem, kako se bo razvil lastniški spor na sosednji parc. 224.S k.o. ... Opozarja, da je bil že v pritožbenem postopku pred upravnim organom zahtevek za ugotovitev in pridobitev lastninske pravice na zemljišču parc. št. 224. S k.o. ... v zadevi opr. št. P 120/2011 Okrožnega sodišča na Ptuju pravnomočno zavrnjen. Tožeča stranka je svoje upravičenje na parc. št. 333/2 k.o. ... uveljavljala na podlagi funkcionalnega zemljišča in prizidka, ki naj bi ji pripadal kot lastnici osnovne zgradbe na parc. št. 224.S. Ker pa se je izkazalo, da tožeča stranka nima lastninske pravice na navedeni parceli, na kateri stoji osnovni objekt, torej ne more biti niti lastnica funkcionalnega zemljišča in prizidka na sosednjem zemljišču. Okrožno sodišče na Ptuju pa je v zadevi P 190/2012 glede dolžnosti izselitve iz sporne nepremičnine oz. o lastninski pravici tožeče stranke do parcele 333/2 k.o. ... razsodilo, da je tožeča stranka dolžna izprazniti sporni prizidek in ga izročiti tožeči stranki v neposredno posest, hkrati pa zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da se ugotovi, da je tožeča stranka dejanska lastnica spornega prizidka k stanovanjski hiši stoječi na parc. št. 224.S k.o. ... (sodba P 190/2012-11 z dne 27. 11. 204). Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je investitor zemljiško knjižni lastnik zemljišča parc. št. 333/2 k.o. ..., na katerem stoji prizidek, ki je predmet rušitve po izpodbijanem gradbenem dovoljenju. Prav tako ni sporno, da je bil s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju P 120/2012 z dne 24. 10. 2013, potrjeno s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 65/2014 z dne 10. 6. 2014, zavrnjen zahtevek tožeče stranke, da je lastnica nepremičnine stoječe na parc. št. 224.S k.o. .... Sodišču pa je bila predložena tudi sodba Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 190/2012 z dne 27. 11. 2014, s katero je bilo odločeno, da je tožeča stranka dolžna izprazniti prizidek stoječ na parc. št. 332/2 k.o. ... in zavrnjen nasprotni tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je lastnica tega prizidka in pripadajočega zemljišča v izmeri 3 m potrebnega za normalno uporabo. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da predstavlja sporni prizidek nelegalno gradnjo, z odločbo pristojnega inšpektorata pa je bila obveznost rušitve tega prizidka naložena stranki z interesom.

Sodišče se zato strinja z razlogi izpodbijane odločbe, potrjenimi z razlogi drugostopenjske določbe, iz katerih je razvidno, da so za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1. V skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) se nanje izrecno sklicuje.

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče tožbeni ugovor, da bi se postopek izdaje dovoljenja za rušenje spornega prizidka moral prekiniti, dokler ne bodo rešeni vsi spori glede lastništva tega objekta, kot neutemeljen zavrnilo. Sodišče se sicer strinja s tožečo stranko, da je izpodbijana odločitev zanjo stresna in vpliva na njeno zdravstveno stanje, vendar za presojo zakonitosti izpodbijane odločitve v obravnavani zadevi ta tožbena navedba ni relevantna.

Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev je sprejelo na seji v skladu z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.