Jedro

Ker je sodišče opravilo horizontalno in ne vertikalno delitev, je k etaži v prvem nadstropju pripadla tudi betonska plošča nad delavnico, ki za zgornjo etažo predstavlja določeno vrednost. Prav to vrednost je izvedenec upošteval, zato ne drži, da naj bi predlagatelj, tako kot v pritožbi zatrjuje, dobil zračni prostor. Iz zasnove gradnje je razvidno, da prizidek ni bil zaključen s streho, temveč le pokrit z betonsko ploščo, ki omogoča različne nadgradnje. Ker je ta površina pripadla k predlagateljevi etaži, kot je razvidno iz načrta etažne delitve, je stvar predlagatelja, na kakšen način bo pridobljeno površino izkoristil v prihodnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (kolikor je bila predlagatelju dodeljena v sklopu gornje etaže hiše tudi odkrita teresa nad delavnico in kotlovnico v izmeri 52,20 m2, ki je označena na skici tlorisa nadstropja izvedenca A. B. z rdečo barvo), potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom opravilo delitev parcele št., vpisane v vl.št. k.o. B., ki je v solasti obeh udeležencev postopka, vsakega do 1/2. Na parceli stoji stanovanjska hiša, v zvezi s katero je sodišče odločilo, da prejme v izključno last predlagatelj postopka M. V. stanovanje v prvem nadstropju v izmeri 97,64 m2, ki obsega vhodni hodnik, bivalno kuhinjo, dnevno sobo, kabinet, dve spalnici, kopalnico s straniščem, odkrit balkon in pokrito teraso ter odkrito teraso nad delavnico in kotlovnico v izmeri 52,20 m2, kar vse je označeno na skici tlorisa nadstropja, ki jo je izdelal izvedenec A. B., z rdečo barvo in je ta skica sestavni del izreka sklepa. Poleg tega pridobi predlagatelj v izključno last zemljišče vzhodno od stanovanjske hiše v izmeri 612 m2 s poljsko hišico v izmeri 16,20 m2, kar je prav tako označeno na skici delitve parcele. Nasprotnemu udeležencu D. V. je sodišče dodelilo v izključno last stanovanje v pritličju stanovanjske hiše v izmeri 90,41 mý, ki obsega vetrolov ob vhodu, vhodni hodnik, bivalno kuhinjo, dnevno sobo, dve spalnici, kabinet, kopalnico s straniščem, shrambo pod stopniščem in pokrito teraso z delavnico v izmeri 32,92 m2, kar je označeno na skici tlorisa pritličja izvedenca A. B. z modro barvo in je ta skica sestavni del izreka sklepa ter zemljišče zahodno in severno od stanovanjske hiše v izmeri 407 m2, z dislocirano vkopano vinsko kletjo v izmeri 26,36 m2. V solast pa je obema udeležencem postopka pripadla dovozna pot, ki vodi z javne ceste proti dvorišču stanovanjske hiše, dvorišče na južni strani pred stanovanjsko hišo, betonsko tlakovan pločnik ob vzhodni, severni in zahodni strani stanovanjske hiše, vse v skupni izmeri 292 m2 , vodnjak prostornine 20 m3 na dvorišču, kotlovnico v izmeri 5,21 m2 na severozahodni strani stanovanjske hiše, zunanje stopnice, ki vodijo do stanovanja v prvem nadstropju in ostrešja ter strehe stanovanjske hiše ter fundus - stavbišče stanovanjske hiše s prizidkom. Na skupnih delih nepremičnine udeleženca nosita vsak do 1/2 stroške za njihovo vzdrževanje, upravljanje in uporabo. V korist vsakokratnega lastnika stanovanja v pritličju stanovanjske hiše in v breme lastnika stanovanja v prvem nadstropju, je ustanovilo služnostno pravico pešprehoda do odprtine ostrešja, ki se nahaja na stropu vhodnega hodnika stanovanja v nadstropju, kar sme služnostni upravičenec koristi le za nujna vzdrževalna dela in popravila na ostrešju in strehi. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan v treh mesecih izplačati predlagatelju znesek 92.872,00 SIT z obrestmi, predlagatelj pa ima na nepremičnem premoženju, ki je predmet delitve, zastavno pravico za ta znesek za čas do njegovega plačila. Glede stroškov postopka je sodišče odločilo, da jih bo odmerilo in o njih odločalo s posebnim sklepom.

Predlagatelj postopka se po pooblaščencu pritožuje v delu, kolikor mu je bila dodeljena v izključno last odkrita terasa nad delavnico in kotlovnico v izmeri 52,20 m2, ki jo je cenilec ocenil na 1.857.157,00 SIT in vrednost stavbišča pod to teraso na 147.434,00 SIT. Zatrjuje, da terasa v resnici ne obstaja, saj gre za prizidek k hiši, v katerem se nahajata kotlovnica in delavnica, terasa pa naj bi bila v resnici ravna betonska plošča, s katero je ta objekt, ki je v naravi prizidek k stanovanjski hiši, pokrit. Če bi predlagatelj in mati nasprotnega udeleženca, s katero sta objekt gradila, imela namen imeti streho prizidka za teraso, bi pustila že ob gradnji odprta vrata iz hiše nanjo. Sodišče sicer v sklepu navaja, da lahko predlagatelj to teraso uredi tako, da sedaj iz svojih sob naredi vrata nanjo ali pa tako, da teraso nadzida. Vendar predlagatelj meni, da sodišče nima pooblastila siliti ga, da naj šteje za teraso nekaj, kar nikoli ni bilo mišljeno kot terasa. Če bi se to teraso pozidalo, bi ostale sobe v stanovanju v nadstropju hiše, ki je dodeljeno predlagatelju, brez oken.

Predlagatelj je star 70 let in nima namena graditi. Sama gradnja pa je tudi povezana s stroški in z dovoljenji upravnega organa. Ker je delavnica dodeljena nasprotnemu udeležencu, je tudi plošča nad njo njegova. V nasprotnem primeru predlagatelj predlaga, naj se mu dodeli delavnica, kot je tekom postopka že zahteval in potem bo prevzel tudi to "teraso". Ne drži niti nadaljnje razlogovanje sodišča, da je bila tudi nasprotnemu udeležencu dodeljena odprta terasa. Druge terase so s tem namenom bile delane že ob gradnji hiše kot odprte terase in v taki funakciji tudi uporabljene. Predlaga spremembo sklepa tako, da se odprta terasa dodeli nasprotnemu udeležencu, ali pa celoten objekt skupaj s teraso predlagatelju.

Pritožba ni utemeljena.

Načeloma je potrebno pritrditi pritožniku, da betonska streha prizidka ni terasa, saj glede na trenutno stanje objekta, ki je seveda lahko predmet delitve le v takem stanju, v kakršnem se nahaja, betonska streha ne more služiti tej funkciji. Kljub temu pa je prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno upoštevalo, da ta površina predstavlja določeno vrednost etaže, ki je bila dodeljena v izključno last predlagatelju. Sodišče se je na ogledu prepričalo, to pa je razvidno tudi iz fotografij v spisu, da je prizidek, v katerem se v pritličju nahaja delavnica, glede na funkcionalno zasnovo sestavni del stanovanjske hiše. Predmet delitve je celotna nepremičnina, to je parcela št., skupaj z obstoječim objektom na njej. Pravna prednica nasprotnega udeleženca pokojna D. V., se je v postopku zavzemala za vertikalno delitev objekta. Že prvi izvedenec gradbene stroke, ki je v obravnavani zadevi izdelal načrt delitve, je upošteval, da bi v primeru vertikalne delitve tisti od solastnikov, ki bi pridobil vzhodni del objekta, dobil tudi pravico nadgraditi garažo, pri morebitni horizontalni delitvi pa predlagal delitev delavnice na pol. B. Z., ki je izdelal predlog delitve nepremičnine izven tega postopka na zahtevo nasprotne udeleženke je pri načrtu vertikalne delitve prav tako izhajal iz stanja objekta, ki omogoča nadgradnjo delavnice. Ker je sodišče opravilo horizontalno in ne vertikalno delitev, je k etaži v prvem nadstropju pripadla tudi betonska plošča nad delavnico, ki za zgornjo etažo nedvomno predstavlja določeno vrednost. Prav to vrednost je izvedenec upošteval, zato ne drži, da naj bi predlagatelj, tako kot v pritožbi zatrjuje, dobil zračni prostor. Iz zasnove gradnje je razvidno, da prizidek ni bil zaključen s streho, temveč le pokrit z betonsko ploščo, ki omogoča različne nadgradnje. Ker je ta površina pripadla k predlagateljevi etaži, kot je razvidno iz načrta etažne delitve, je stvar predlagatelja, na kakšen način bo pridobljeno površino izkoristil v prihodnje.

Pritožba je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pomanjkljivosti ni našlo, je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).