Jedro

Inšpekcijska odločba je lahko podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora le, če iz njenega izreka poleg inšpekcijskega zavezanca jasno izhajata tudi vrsta nedovoljene gradnje in njen obseg, ugotovitve iz obrazložitve inšpekcijske odločbe pa ne morejo biti podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Izola št. 351-17/2009 z dne 24. 12. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici na podlagi petega odstavka 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) odmerila nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, zaradi nedovoljene gradnje na parcelah št. 2293 in 2294, obe k.o. ..., v višini 864,00 EUR (1. točka izreka). Naložila ji je, da mora navedene obveznosti poravnati v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti te odločbe na navedeni plačilni račun ter ugotovila, da za neplačane zapadle obveznosti tečejo zakonske zamudne obresti in da posebnih stroškov v postopku ni bilo (2. in 3. točka izreka odločbe).

2. Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da organ obseg nedovoljene gradnje ugotavlja izključno na podlagi ugotovitev gradbenega inšpektorja v pravnomočni inšpekcijski odločbi št. 06122-61/2009/5 z dne 9. 2. 2009, zato ne more upoštevati trditev tožnice, da je rekonstrukcija izvedena v celoti skladno z gradbenim dovoljenjem ter da gre za neskladnost samo na majhnem delu na nivoju kleti. Ugotavlja, da iz navedene inšpekcijske odločbe med drugim izhaja, da je bil obstoječi objekt v celoti odstranjen, kar pomeni gradnjo objekta na novo. Pri obračunu nadomestila je zato upoštevala, da gre za gradnjo novega objekta.

3. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je ugotovitev toženke, da se izvaja novogradnja, napačna, za kar obširno navaja razloge. Toženka se sklicuje na odločbo inšpektorja, ki je po spletu okoliščin res postala pravnomočna, vendar opozarja, da postane pravnomočen le izrek odločbe, iz katerega pa ne izhaja, da je bil objekt v celoti odstranjen. Zato se ji zdi napotilo upravnega organa druge stopnje v odločbi z dne 7. 11. 2014, da se postopek prekine do končne oziroma pravnomočne odločitve gradbenega inšpektorja, smotrn. Prav zmotno tolmačenje pravnomočnosti odločbe z dne 9. 2. 2010 je po mnenju tožnice glavni razlog, da toženka izdaja nezakonite odločbe in v nedogled zavlačuje z vsebinskimi odločitvami, vezanimi na izdajo gradbenega dovoljenja. Ker neskladne gradnje ni, meni, da bi bila pravilna takojšnja ustavitev postopka. Pri tem se sklicuje na strokovna mnenja, ki jih je vložila v spis, do katerih se toženka ni opredelila. Meni, da ji je bila s tem kršena ustavna pravica do obrambe. Z nerazumnim trajanjem inšpekcijskega postopka tožnici niso kršene le temeljne človekove pravice, pač pa imaj tudi že nepopravljive posledice, kar se odraža v njenem zdravstvenem stanju. Predlaga, naj se odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega upravnega organa odpravita, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, vse v 15-ih dneh pod izvršbo.

5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora določa 157. člen ZGO-1. Po določbi prvega odstavka tega člena je nadomestilo dolžan plačati investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt. Po petem odstavku tega člena je inšpekcijski zavezanec dolžan plačati nadomestilo na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona.

8. Navedeno pomeni, da primerih, ko je podlaga za odmero nadomestila odločba gradbenega inšpektorja, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato pa svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.

9. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila izdana na podlagi pravnomočne odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-61/2009/5 z dne 9. 2. 2009. Prvostopenjski upravni organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe (str. 7) posebej navedel, da je obseg nedovoljene gradnje ugotavljal izključno na podlagi ugotovitev iz inšpekcijske odločbe z dne 9. 2. 2009. 10. Upravnosodna praksa je že večkrat poudarila, da je v primerih, ko je odločba o odmeri nadomestila izdana po uradni dolžnosti na podlagi inšpekcijske odločbe, v tej odločbi pa sta že ugotovljena in določena tako vrsta in obseg nezakonite gradnje, kot tudi inšpekcijski zavezanec, ki je hkrati zavezanec za plačilo nadomestila, upravni organ vezan na inšpekcijsko odločbo (na primer odločbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 5/2006, X Ips 879/2006, X Ips 1551/2006, X Ips 1795/2006, X Ips 149/2007, X Ips 87/2014 in mnoge druge).

11. Navedeno pa pride v poštev samo v primeru, da sta tako vrsta, kot tudi obseg nezakonite gradnje, v pravnomočni inšpekcijski ugotovljena nedvomno, kar pomeni, da mora iz inšpekcijske odločbe, na kateri odločba o odmeri nadomestila za uzurpacijo in degradacijo temelji, jasno izhajati, ali gre v obravnavanem primeru za nelegalno ali za neskladno gradnjo, prav tako pa mora biti razviden tudi obseg nezakonite gradnje.

12. O pravici oziroma obveznosti se odloči z dispozitivom (izrekom) odločbe, kar pomeni, da postane materialno pravnomočen samo dispozitiv odločbe, drugi sestavni deli odločbe, npr. obrazložitev, pa ne.

13. V obravnavanem primeru to pomeni, da je lahko inšpekcijska odločba podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora le, če iz njenega izreka poleg inšpekcijskega zavezanca jasno izhajata tudi vrsta nedovoljene gradnje in njen obseg, ugotovitve iz obrazložitve inšpekcijske odločbe pa ne morejo biti podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.

14. Sodišče ugotavlja, da iz izreka inšpekcijske odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-61/2009/5 z dne 9. 2. 2009, izdane na podlagi 153. člena ZGO-1, na kateri sporna odločba temelji, obseg nezakonite gradnje ni razviden. Iz njega izhaja zgolj ugotovitev gradbenega inšpektorja, da tožnica izvaja gradnjo v nasprotju z navedenim gradbenim dovoljenjem, zaradi česar mora v roku enega meseca zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. V katerem delu je izvedena gradnja v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, iz izreka navedene odločbe ne izhaja. Posledično to pomeni, da iz izreka navedene odločbe tudi ne izhaja konkretna obveznost tožnice. Takšna odločba, iz katere izreka kakšna konkretna obveznost ne izhaja, pa materialno ne postane pravnomočna.

15. Glede na navedeno ugotovitve iz obrazložitve navedene inšpekcijske odločbe niso postale pravnomočne. Ker se izpodbijana odločba tako glede vrste kot tudi obsega nedovoljene gradnje, sklicuje zgolj na ugotovitve inšpektorja, ki izhajajo iz obrazložitve odločbe, je nezakonita.

16. Ker, kot rečeno, odločba z dne 9. 2. 2009, ne more biti podlaga za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, saj iz njenega izreka ne izhaja obseg nedovoljene gradnje, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V ponovnem postopku se na navedeno odločbo kot podlago za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ne bo mogla več sklicevati. Podlaga za izdajo nove odločbe bo lahko le druga odločba, izdana na podlagi 152. do vključno 155. člena ZGO-1, iz katere izreka bi bila razvidna tako vrsta, kot tudi obseg nedovoljene gradnje, ali ugotovitev toženke glede vrste in obsega nedovoljene gradnje v postopku odločanja za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja. Če pa bo ugotovila, da s takšno odločbo ne razpolaga, ali če obsega in vrste nedovoljene gradnje ne bo ugotovila v postopku odločanja za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja, pa bo morala postopek ustaviti.

17. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa v postopku ni imela odvetnika, se ji na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).