7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 660/2003 z dne 1. 6. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. P 47/2000 z dne 8. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnice (tedaj tožnice) za ugotovitev veljavnosti oporoke. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli stališče, da bi tožnica morala tožiti vse zakonite dediče kot nujne in enotne sospornike in da je zato tožbeni zahtevek, ki ga je tožnica uveljavljala le proti tistemu zakonitemu dediču, ki je oporekal veljavnosti oporoke, neutemeljen.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je odločitev sodišča v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso. Konkretno navaja eno sodbo Vrhovnega sodišča in en sklep Višjega sodišča v Ljubljani. Meni, da je izoblikovana sodna praksa pravilna. Navaja, da je spreminjanje sodne prakse brez nekih stvarno utemeljenih razlogov samovoljno in arbitrarno, ter navaja, da razlogov za odstopanje od sodne prakse sodišči prve in druge stopnje sploh nista navedli. Meni, da je odločitev sodišč v nasprotju z voljo zakonodajalca, ki je institut nujnega sosporništva predpisal kot izjemo. Šlo naj bi za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Navaja še, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do očitka v zvezi z neuporabo italijanskega prava. S tem naj bi bila kršena pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. S pretirano omejujočo razlago določb zakona, ki ureja dedovanje, pa naj bi bila kršena tudi pravica do dedovanja po 33. členu Ustave.

B.

3.Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave med drugim izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Za uspeh ustavne pritožbe bi pritožnica torej morala izkazati troje: da glede določenega pravnega vprašanja že obstoji enotna in uveljavljena sodna praksa; da je sodišče v njenem primeru, ki je istovrsten, od te prakse odstopilo in da ta odstop (v procesnem smislu) ni bil ustrezno obrazložen. Vendar pritožnica obstoja teh pogojev ne izkaže. Predvsem ne izkaže, da gre za istovrstno zadevo; pri dveh sodnih odločbah, na katere se sklicuje (sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 68/95 z dne 18. 5. 1995 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. 2190/93 z dne 25. 5. 1994), je šlo za stvarnopravni zahtevek izločitve premoženja iz zapuščine, v obravnavani zadevi pa gre za ugotavljanje veljavnosti oporoke.

4.Ni v nasprotju s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami, na katere se sklicuje pritožnica, če sodišče zakonske norme razlaga tudi s pomočjo stališč, ki so zastopana v teoriji oziroma v strokovnih člankih.

5.Ugovor pritožnice, da se sodišče druge stopnje z razlogi v zvezi z domnevnim odstopom od sodne prakse ni ukvarjalo, ne drži. Višje sodišče je ustrezno obrazložilo, da ne gre za enotno in uveljavljeno sodno prakso.

6.Prav tako ne drži očitek, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na navedbe v zvezi z grajo zaradi neuporabe italijanskega prava. Na ta očitek je Višje sodišče izčrpno odgovorilo in je navedlo razloge, zakaj je vprašanje vrste sosporništva presojalo po slovenskem pravu.

7.Odločitev sodišč temelji na uporabi procesnopravnih pravil o vrsti sosporništva. Ta pravila nimajo zveze s pravico do dedovanja in pravno stališče, ki se nanaša na vprašanje vrste sosporništva, ne more biti v nasprotju s pravico do dedovanja po 33. členu Ustave.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić