Jedro

Tožniku je bilo v odpovedi očitano, da je 5. 5. 2021 preko mize z vso močjo vrgel obsežen sveženj oziroma kup spisovne dokumentacije, ki je priletela v levo roko načelnice, se raztreščil ter ji pri tem zadal močan udarec, ki je povzročil vidno oteklino in modrico. Pritožba neutemeljeno očita, da zaradi različnih izpovedi tožnika in načelnice o tem dogodku sodišče ne bi smelo šteti kršitve za dokazano. Presoje, da je tožniku očitana hujša kršitev dokazana, ni oprlo le na izpoved načelnice, temveč tudi na druga dejstva, ugotovljena v okviru t. im. redosleda dogodkov, ki tvori smiselno zaokroženo celoto in po pravilni oceni sodišča prve stopnje ne potrjuje tožnikovih trditev in izpovedi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter razveljavitev sklepov toženke z dne 20. 5. 2021 in 16. 6. 2021, za poziv tožnika nazaj na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 10. 5. 2021 dalje ter za razveljavitev sklepov o prepovedi opravljanja dela z dne 10. 5. 2021 in 10. 6. 2021. Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji), ker je sodišče storitev očitanega mu ravnanja presojalo na podlagi negativne slike, ki si jo je ustvarilo o njem po zaslišanju toženkinih prič, medtem ko ni zaslišalo prič, s katerimi je tožnik želel dokazati nasprotno. Ne strinja se s stališčem, da v vabilu na zagovor in v odpovedi ni treba navesti pravne kvalifikacije očitanega ravnanja. Onemogočena mu je bila učinkovita obramba, saj ni vedel, kaj je z očitanim ravnanjem kršil. Zaradi različnih izpovedi tožnika in načelnice sodišče ne bi smelo šteti kršitve za dokazano. Te tudi ni zaznala nobena priča, niti varnostni sistemi. V objektu toženke so kamere, ki spornega dogodka niso evidentirale. Sodišče je zanemarilo neskladja med izpovedjo načelnice in tajnice, ki kažejo na to, da se očitani dogodek ni zgodil. Iz izpovedi tajnice ne izhaja, da bi bila načelnica po dogodku objokana ali da bi bila kakšna razlika v njenem vedenju. Ni mogoče izključiti, da je načelnica 5. 5. 2021 na delo že prišla s poškodbo, nato pa konflikt s tožnikom izrabila za to, da se ga znebi. Sodišče ni upoštevalo nedoslednosti v izpovedovanju A. A. o tem, ali je videl plavo roko. Pritožba se sklicuje na splošno dostopne medicinske podatke o modrici, ki nastane ob udarcu predmeta v telo. Sodišče bi moralo izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke. Zanemarilo je neskladje o tem, s čim naj bi bila povzročena poškodba, saj odpoved navaja obsežen sveženj dokumentacije, dejansko pa je šlo za tanek spis. Samo je zapolnilo manjkajoča dejstva z domnevo, da je bil spis vržen proti načelnici z večjo silo. Nemožnost nastanka dogodka na očitani način bi lahko potrdil preizkus. Na fotografijah je razvidna poškodba načelničine roke na dveh različnih mestih, kar ob enkratnem udarcu predmeta v roko ni mogoče. V odpovedi ni bila zatrjevana stopnja odgovornosti in tudi sodišče je ni utemeljilo. Kršilo je 84. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji), saj toženka ni zmogla dokaznega bremena, v zvezi s tem pa je podana tudi kršitev 8. člena in 212. do 215. člena ZPP. Odločitev o kršitvi bi sodišče moralo utemeljiti s stopnjo gotovosti in ne le z verjetnostjo. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša in po nepotrebnem ne ponavlja prvostopenjskih odločilnih dejanskih in pravnih razlogov, s katerimi je utemeljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. K odločilnim pritožbenim navedbam podaja naslednjo obrazložitev.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče storitev v odpovedi očitane kršitve presojalo na podlagi negativne slike, ki si jo je ustvarilo o tožniku po zaslišanju toženkinih prič B. B. in C. C., medtem ko ni zaslišalo prič, s katerimi je tožnik želel dokazati, da ni bil konflikten ali nasilen, da je zahteval le kvalitetno opravljanje dela ... Sodišče prve stopnje je navedenima pričama res postavilo vprašanja o odnosih s tožnikom na oddelku, vendar odločilne razloge sodbe ni oprlo na njuni izpovedi. Pravilno je obrazložilo, da odnosi med tožnikom in sodelavci niso bistvenega pomena za odločitev, zato prič, ki jih je o tem predlagal tožnik, utemeljeno ni zaslišalo in mu zaradi tega tudi ni kršilo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Pritožbena navedba, da je sklep o zaslišanju tožnikove priče D. D. sodišče preklicalo po tem, ko si je o njem na podlagi zaslišanj B. B. in C. C. že ustvarilo negativno mnenje, prav tako ni utemeljena. Na narok, na katerem sta bili zaslišani ti priči, je bila vabljena tudi D. D., a nanj ni pristopila, torej je sodišče niti ni moglo zaslišati. Kot že obrazloženo, pa njeno zaslišanje ni bilo predlagano o odločilnih dejstvih, zato ponovno vabljenje te priče na narok ni bilo potrebno.

7. Po navedbi pritožbe sodišče ni vestno presodilo vseh dokazov, s čimer naj bi storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 8. členom ZPP. Očitek ni utemeljen. Kršitev 8. člena ZPP je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, česar sodišču prve stopnje ni mogoče očitati. Posamezne dokaze je pravilno ocenilo (kar bo v zvezi s posamičnimi pritožbenimi očitki podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju), pri odločitvi pa je upoštevalo uspeh celotnega dokaznega postopka. Okoliščina, da na tej podlagi ni prišlo do enakih zaključkov, kot so tisti, za katere se zavzema pritožba, pa ne pomeni, da dokazov ni ocenilo vestno oziroma da je kršilo citirane določbe ZPP.

8. Neutemeljeno je pritožbeno nasprotovanje prvostopenjski obrazložitvi, da v vabilu na zagovor in v odpovedi niti ni treba navesti pravne kvalifikacije očitanega ravnanja. To stališče je namreč skladno s sodno prakso (prim. VIII Ips 22/2017 idr.). Tudi sicer je bila v odpovedi jasno opredeljena pravna podlaga odpovednega razloga, vključno s tem, znake katerega kaznivega dejanja naj bi tožnik izpolnil z očitanim ravnanjem in katere obveznosti iz delovnega razmerja je huje kršil (prvi odstavek 33. člena, prvi odstavek 34. člena in 37. člen ZDR-1; prvi odstavek 93. člena ZJU; 9. vodilo Kodeksa etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti z dne 11. 4. 2011). Pravilna je tudi prvostopenjska ugotovitev, da je bilo v obvestilu o uvedbi postopka izredne odpovedi in vabilu na zagovor očitano ravnanje opisano v bistvenem enako kot nato v odpovedi. Tožnik, ki se je v pisnem zagovoru do očitkov vsebinsko opredelil, se tako ne more uspešno sklicevati, da mu je bila zaradi izostanka pravne kvalifikacije onemogočena učinkovita obramba, ker naj ne bi vedel, kaj je z očitanim ravnanjem kršil. 9. Tožniku je bilo v odpovedi očitano, da je 5. 5. 2021 preko mize z vso močjo vrgel obsežen sveženj oziroma kup spisovne dokumentacije, ki je priletela v levo roko načelnice, se raztreščil ter ji pri tem zadal močan udarec, ki je povzročil vidno oteklino in modrico. Pritožba neutemeljeno očita, da zaradi različnih izpovedi tožnika in načelnice o tem dogodku sodišče ne bi smelo šteti kršitve za dokazano. Presoje, da je tožniku očitana hujša kršitev dokazana, ni oprlo le na izpoved načelnice, temveč tudi na druga dejstva, ugotovljena v okviru t. im. redosleda dogodkov,1 ki tvori smiselno zaokroženo celoto in po pravilni oceni sodišča prve stopnje ne potrjuje tožnikovih trditev in izpovedi. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da očitanega dogodka ni zaznala nobena priča, saj je to logična posledica dejstva, da sta bila ob odvijanju dogodka v pisarni načelnice navzoča le ona in tožnik. Pritožbeno sklicevanje, da varnostni sistemi (kamere, služba varovanja) niso zaznali dogodka, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 360. člena ZPP). Takšno novoto predstavljajo tudi pritožbene navedbe, da je načelnica v tožniku videla neželeno konkurenco, ker je bil pred njo v. d. načelnika ter je istočasno z njo kandidiral za mesto načelnika, a ni bil izbran, oziroma da je v njem videla kader, ki bi jo lahko ogrožal na njeni poziciji.

10. Pritožba zmotno očita, da je sodišče zanemarilo neskladja med izpovedjo načelnice in tajnice F. F., ki kažejo na to, da se očitani dogodek ni zgodil. Izpostavlja izpoved načelnice, da je po dogodku nesla tajnici v tajništvo spis, naj ga uredi, ter na drugi strani izpoved tajnice, da spisa ni urejala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je načelnica dejansko izpovedala tako, kot navaja pritožba. Tudi tajnica je res rekla, da ona spisa ni zlagala, vendar pa je izpovedala tudi, da se okoliščin o tem, ali ji je načelnica to naročila, ne spomni. Upoštevajoč slednje in pa dejstvo, da je glede na izpoved tajnice načelnica pustila spis v tajničini pisarni, po presoji pritožbenega sodišča v izpovedih načelnice in tajnice ne obstaja takšno vsebinsko neskladje, ki bi narekovalo sprejem drugačne dokazne ocene o očitanem dogodku. Nadalje pritožba neutemeljeno izpostavlja izpoved načelnice, da ob tožnikovem obisku, pri katerem je storil očitano ravnanje, tajnice ni bilo v tajništvu, medtem ko je tajnica izpovedala, da je bila v tajništvu. Pritožbeno sodišče namreč na podlagi zapisnika zaslišanja ugotavlja, da je načelnica izpovedala, da je tedaj (po dogodku), ko je nesla spis v tajništvo, tajnica prihajala iz hodnika v tajništvo. Tako tudi glede tega, ali je bila tajnica v svoji pisarni ali ne, po presoji pritožbenega sodišča v izpovedih načelnice in tajnice ni neskladij, ki bi utemeljevala sprejem drugačne dokazne ocene o očitanem dogodku. Pritožba opozarja še na izpoved tajnice, da "ona ni nič slišala, da bi bilo karkoli", vendar zaradi takšne izpovedi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da se očitani dogodek ni zgodil. Nenazadnje pritožba sama izpostavlja tajničino izpoved, da je tožnik prišel iz pisarne načelnice in "ni bil nekaj zadovoljen", kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, pa ji je načelnica potem, ko je neposredno po tožnikovem odhodu prišla iz svoje pisarne k njej, povedala, da ji je tožnik s spisom poškodoval roko. V zvezi s pritožbeno navedbo, da tajnica tega ni zaznala sama, temveč je izpovedala o tem, kar ji je povedala načelnica, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tajničina izpoved res le eno od dejstev, na katerem temelji zaključek, da je tožnik storil očitano ravnanje, vendar pa v povezavi z ostalimi ugotovljenimi dejstvi v okviru redosleda dogajanja tvori prepričljivo dokazno oceno.

11. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tajnica potrdila, da je na načelničini roki tedaj, ko je ta prišla k njej, videla rdeč madež oziroma znake udarca. Glede na pritožbeno navajanje ni mogoče izključiti, da je načelnica na delo že prišla s poškodbo, nato pa konflikt s tožnikom izrabila za to, da se ga znebi. Očitek ni utemeljen, saj iz izpovedi tajnice (niti tožnika) ne izhaja, da bi na načelničini roki videla poškodbo že pred tem, ko je tožnik storil očitano ravnanje. Dokazno oceno, da je to ravnanje storil, pritožba neuspešno izpodbija tudi z navedbo, da iz izpovedi tajnice ne izhaja, da bi bila načelnica po dogodku objokana ali da bi bila kakšna razlika v njenem vedenju pred in po dogodku, ter da je bilo načeloma vse v redu. Iz dela njene izpovedi, ki ga pritožba ne povzema, namreč izhaja, da je pri načelnici zaznala dejstva, ki jih je tolmačiti v smeri potrditve, da se je očitani dogodek zgodil: ko je prišla načelnica do nje, se je videlo, da je bilo nekaj narobe in da je bil nek spor; bila je iz sebe; po tem dogodku je bilo drugačno razpoloženje. Izpoved tajnice ni neverodostojna zaradi nasprotne izpovedi varnostnika A. A. o tem, da je bila načelnica objokana, ko je prišel k njej v pisarno, saj se izpoved tajnice nanaša na čas neposredno po očitanem dogodku, izpoved varnostnika pa na več kot uro po njem.

12. S sklicevanjem na izpoved A. A. pritožba neutemeljeno navaja, da so v objektu toženke kamere, ki očitanega dogodka niso evidentirale. Tožnik namreč v prvostopenjskem postopku ni podal trditev, da so v objektu kamere, ki so nameščene tako, da bi na njih očitano ravnanje moralo biti evidentirano (to ne izhaja niti iz izpovedi navedene priče), niti ni podal dokaznega predloga za predložitev videoposnetka kamer.

13. Pritožba očita, da sodišče ni upoštevalo nedoslednosti v izpovedovanju A. A.: sprva je rekel, da je na načelničini roki videl plavico oziroma črnico, nato je omenil, da je bilo rdeče, po opozorilu pooblaščenca tožnika o spreminjanju izjave pa je zatrdil, da je videl plavo roko. To po oceni pritožbenega sodišča ne ovrže pravilnosti prvostopenjskega zaključka, da je ob prihodu k načelnici na njeni roki v vsakem primeru videl znak udarca. Ne povsem dosledna izpoved o barvi poškodovanega dela roke in da ni siguren, ali je šlo za levo ali desno roko, ne predstavlja dvoma v obstoj znaka udarca, saj je tega 5. 5. 2021 videla tudi tajnica in sicer neposredno po dogodku, torej pred zglasitvijo A. A. pri načelnici. Pritožbeno sklicevanje na splošno dostopne medicinske podatke na spletni strani G., na podlagi katerih ob udarcu predmeta v telo lahko (ne pa nujno) nastane modrica, ki ima v začetku, ko se kri izlije iz kapilar pod kožo, rdečkasto barvo, po dnevu, dveh hemoglobin začne dobivati modro-vijolično barvo, sčasoma pa modrica postane zelenkasta in na koncu rumena, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto.

14. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke, ki bi lahko pojasnil nastanke otekline oziroma modrice oziroma upoštevajoč izpovedi prič pojasnil, ali je šlo za svežo poškodbo ali ne. Iz prvostopenjskih razlogov med drugim izhaja, da je bilo skladno z izvidom urgentnega centra E. ob pregledu dne 6. 5. 2021 tožničino levo zapestje otečeno in vidne podkožne krvavitve (4 x 9 cm). Pritožbeno sodišče soglaša, da ob upoštevanju navedenega medicinskega dejstva, ki ga pritožba ne prereka in glede na vsa ostala dejstva, ugotovljena v okviru že omenjenega redosleda dogodkov,2 sodišče prve stopnje ni potrebovalo še posebnega strokovnega znanja izvedenca medicine za zaključek, da je 5. 5. 2021 tožnik dejansko storil očitano ravnanje.

15. Na izmišljenost očitkov kaže po mnenju pritožbe tudi neskladje med vsebino odpovedi o tem, da je tožnik v načelnico vrgel obsežen sveženj spisovne dokumentacije (tudi iz kazenske ovadbe izhaja, da naj bi vanjo zalučal večji kup dokumentacije), medtem ko je sodišče ugotovilo, da spis ni bil obsežen in težak, temveč sta ga sestavljali dve ozki mapi, spravljeni skupaj med dve platnici trdega kartona. Pritožbeni očitek po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen, saj ostaja tožniku očitano ravnanje v bistveni okoliščini enako, tj. da je v načelnico vrgel sveženj dokumentacije, spis. Neuspešno je tudi izpostavljanje, da je na pregledu pri zdravniku trdila drugače, tj. da je vanjo vrgel fascikel. Skladno s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika namreč beseda fascikel pomeni tudi "sveženj z listinami". Nadalje je zmoten očitek, da je sodišče samo nedopustno zapolnilo manjkajoča dejstva z domnevo, da je bil spis vržen proti načelnici z večjo silo. Da tožnik spisa ni le odložil na mizo, kakor je trdil on, je namreč sodišče ustrezno utemeljilo z nastalo poškodbo in njenim trajanjem, zaradi česar je tudi s prepričanjem zaključilo, da je prišlo do močnega stika med njeno roko in tršim predmetom (spisom), ki ga je v pisarno prinesel tožnik. Nedovoljeno pritožbeno novoto predstavljajo navedbe, da nemožnost nastanka dogodka na očitani način lahko potrdi preizkus, v katerem bi se sveženj papirja (razvezan tanek spis) vrgel z veliko silo na razdalji nekaj metrov in ki bi pokazal, da se kup papirja takoj raztrosi po prostoru in ne more doseči načelnice.

16. Da se očitani dogodek ni pripetil, izhaja po mnenju pritožbe tudi iz tega, da je načelnica 5. 5. 2021 ostala na delu do 18.00 ure in tja celo pripeljala svoje otroke, česar ne bi storila, če bi bila v službi res fizično napadena in poškodovana. Takšno pritožbeno sklepanje ni utemeljeno, raziskovanja okoliščin (in dokaznih predlogov), zakaj je bila načelnica tega dne tako dolgo na delu in zakaj so bili z njo otroci, pa tožnik niti ni predlagal. Tudi povzemanje načelničine navedbe v zapisniku o sprejemu ustne ovadbe z dne 5. 5. 2021 o tem, da se ne počuti ogroženo glede morebitnega fizičnega nasilja tožnika, ker se zna braniti, ni utemeljena podlaga za zaključek, da se očitani dogodek ni zgodil. Sicer pa pritožba spregleda, da iz tega zapisnika izhaja npr. tudi njena izpoved, da jo je bilo strah ob samem dogodku in da je bila v šoku, ko je tožnik vanjo zalučal dokumentacijo.

17. Sklicevanje, da je na fotografijah razvidna poškodba načelničine roke na dveh različnih mestih (na notranji spodnji in zunanji zgornji strani), kar ob enkratnem udarcu predmeta v roko ni mogoče, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Tudi sicer pritožbena navedba ne ustreza fotografiji z dne 5. 5. 2021, saj ta ne prikazuje spodnje strani roke, temveč stranski predel na mestu, na katerem prehaja v zgornji del roke, slednjega pa prikazujeta tudi fotografiji z dne 12. in 13. 5. 2021. 18. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v odpovedi ni bila zatrjevana stopnja odgovornosti in da je tudi sodišče ni utemeljilo. V odpovedi je bilo tožniku očitno naklepno ravnanje, takšno stopnjo odgovornosti pa mu je upoštevajoč ugotovljene okoliščine očitanega ravnanja pravilno pripisalo tudi sodišče prve stopnje.

19. Upoštevajoč vse obrazloženo je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo 84. člen ZDR-1 ter v zvezi s tem 8. in 212. do 215. člen ZPP. Toženka je dokazala očitano ravnanje, to pa, kakor je obrazložilo prvostopenjsko sodišče, ustreza odpovednemu razlogu tako iz 1. kot iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pritožbeno zatrjevanje, da je zaradi tega, ker je tožnik odklonil premestitev, načelnica izrabila priložnost, ko jo je obiskal v pisarni in si izmislila očitek o fizičnem napadu, v izvedenih dokazih nima podlage. Zmotno je tudi pritožbeno zatrjevanje, da bi sodišče moralo odločitev o kršitvi utemeljiti s stopnjo gotovosti in ne z verjetnostjo. Izpodbijana sodba namreč ne temelji zgolj na verjetnosti ugotovljenih dejstev in dokaznih zaključkov. Tudi sicer zahtevani dokazni standard ni gotovost, temveč prepričanje, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje. To je pravilno ugotovilo tudi obstoj pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja med strankama do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1), kateremu pritožba konkretizirano niti ne nasprotuje.

20. Ker je prvostopenjska odločitev o zakonitosti tožniku podane izredne odpovedi pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

21. Tožnik v sporu ni uspel, zato krije sam stroške pritožbe (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).

1 Tožnikov obisk načelnice v njeni pisarni, pri čemer je imel s seboj spis; izpoved načelnice in tajnice o njuni komunikaciji v tajništvu neposredno po tem, ko je tožnik zapustil pisarno načelnice; izpoved A. A. o tem, kaj je zaznal, ko se je približno uro po dogodku zglasil v pisarni načelnice; fotografija načelničine roke z dne 5. 5. 2021; obisk policije pri načelnici 5. 5. 2021 in podaja predloga za pregon; obisk osebnega zdravnika in izvid urgentnega centra E. z dne 6. 5. 2021; fotografiji roke z dne 12. in 13. 5. 2021 … 2 Med drugim tudi dokazilo o obisku osebnega zdravnika z dne 6. 5. 2021, ki ugotavlja lažjo telesno poškodbo.