Jedro

Predmet presoje te pravde je bil sklep o izvršbi, v kolikor se je ta nanašal na prvo dolžnico, tu toženko, medtem ko je bil ta sklep o izvršbi zoper drugega dolžnika že pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje obravnavani sklep o izvršbi z izpodbijano sodbo razveljavilo v celoti in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, je poseglo tudi v pravnomočno odločitev zoper drugega dolžnika, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

S prenehanjem veljavnosti pogodbe preneha tudi poroštvo za obveznosti iz te pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi: „I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 206858/2010 z dne 13. 1. 2011 se glede prve dolžnice D.M. razveljavi tudi v preostalem delu in se tožbeni zahtevek zoper njo zavrne.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 206858/2010 z dne 13. 1. 2011 v celoti razveljavilo in tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljenega zavrnilo. Pod II. točko izreka je tožeči stranki naložilo v povrnitev toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.227,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da so razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi zmotni glede vnosa podatkov v SISBON, ker se za poroka pri limitu podatki ne vnašajo. Zato ne vpis toženke v SISBON s strani tožeče stranke v tej pravdi nič ne pove in nanjo ne more imeti vpliva. Pri tem pritožba natančneje obrazloži, zakaj se podatki poroka pri limitu v SISBON ne vnašajo. Sicer pa pritožba meni, da sodišče prve stopnje lahkomiselno sledi izpovedbi toženke, zaslišane kot pravdne stranke, češ, da je bilo pri tožeči stranki glede ukinitve poroštva toženke pri limitu vse urejeno. Če bi to bilo res, bi toženka morala to dokazati z listinami v tej smeri, saj je to z njene strani zatrjevano dejstvo in je dokazno breme za potrditev te tega na njej.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Četudi je res, kot zatrjuje pritožba, da v SISBON ni potrebno vnašati podatkov o poroku pri limitu, je ta zmotna ugotovitev za odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi nepomembna, torej irelevantna. Tudi brez te okoliščine je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da je poroštvo toženke po njeni poroštveni izjavi v Kreditni pogodbi – limit št. 1007683603-070903 z dne 3. 9. 2007 (priloga A4) prenehala in je posledično temu tožbeni zahtevek iz te pravde zoper njo neutemeljeno uperjen, pravilen in podprt s tako številnimi ugotovljenimi dejstvi, vsemi podprtimi z obširnimi, prepričljivimi in na dokazih temelječimi razlogi, da pritožbeno sodišče nima pomisleka v njegovo materialnopravno pravilnost. S tem je dan tudi odgovor pritožbi, ko ta zatrjuje, da toženka ni uspela dokazati prenehanja njenega poroštva. Sicer res toženka svojih trditev v tej smeri ni dokazovala z listinami, ker z njimi, kot sama trdi, ne razpolaga, tožeča stranka pa je njihov obstoj zanikala. Vendar je dokazna ocena sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi tako prepričljiva, seveda ob oceni in v povezavi s preostalimi izvedenimi dokazi, da je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča slediti izpovedbi toženke, zaslišane kot pravdne stranke, ko ta smiselno zatrjuje prenehanje njenega poroštva dne 19. 11. 2007, ko je svojo firmo A. d.o.o. z vsemi obveznostmi in pravicami prenesla na novega lastnika M.K. in je ta prenos uredila tudi pri tožeči stranki, v kolikor so se njene obveznosti nanašale na firmo A. d.o.o.. Kljub temu, da pritožbeno sodišče v celoti sledi odločitvi sodišča o tožbenem zahtevku že na podlagi v izpodbijani sodbi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev, naj v nadaljevanju izpostavi še nadaljnje med strankama nesporno in nedvoumno dejstvo, katero tudi samo za sebe narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožeča stranka in firma A. d.o.o. sta dne 1. 6. 2006 sklenili pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 34000-1007683603 (priloga A5). Dne 3. 9. 2007 sta tožeča stranka in firma A. d.o.o. sklenili kreditno pogodbo – limit št. 1007683603-070903 s časom veljavnosti od 4. 9. 2007 do 4. 9. 2008, katere pogodbena stranka je bila tudi toženka, ki je v njenem tretjem odstavku 2. člena podala poroštveno izjavo solidarnega poroka za vse obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe (priloga A4). Dne 19. 11. 2007 pa sta tožeča stranka in firma A. d.o.o. sklenili novo pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 3400-1007683603 (priloga B5), torej za transakcijski račun iste številke, kot je bil v pogodbi iz priloge A5 in tudi z isto vsebino, le zakoniti zastopnik firme A. d.o.o. je bil tu M.K., v pogodbi priloga A4 pa je bila toženka. V Kreditni pogodbi – limit z dne 3. 9. 2007 (priloga A4) je bilo v njenem 14. členu izrecno določeno, da je ta pogodba sestavni del med istima strankama sklenjene pogodbe o vodenju transakcijskega računa (prvi odstavek) in da se pogodbeni stranki strinjata, da je veljavnost te pogodbe vezana tudi na rok odprtja transakcijskega računa, če pa katerakoli od strank odpove pogodbo o vodenju transakcijskega računa (torej pogodbe iz priloge A5), velja s tem za odpovedano tudi ta pogodba (drugi odstavek). S sklenitvijo pogodbe o vodenju transakcijskega računa dne 19. 11. 2007 (priloga B5) je prenehala veljati pogodba o vodenju transakcijskega računa z dne 1. 6. 2006 (priloga A5), torej je bila slednja odpovedana, saj sta se obe pogodbi nanašali na vodenje transakcijskega računa z isto številko. Glede na že citirano določbo 14. člena Kreditne pogodbe – limit z dne 3. 9. 2007 (priloga A4) pa je hkrati s prenehanjem veljavnosti pogodbe iz priloge A5 prenehala tudi veljavnost pogodbe iz priloge A4. To pomeni, da je s prenehanjem pogodbe iz priloge A4 prenehalo tudi poroštvo toženke, na katerem sicer tožeča stranka temelji tožbeni zahtevek v tej pravdi.

6. Po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje pazi po uradni dolžnosti med drugim tudi na absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Predmet presoje te pravde je bil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 206858/2010 z dne 13. 1. 2011, v kolikor se je ta nanašal na dolžnico D. M., tu toženko, medtem ko je bil ta sklep o izvršbi zoper drugega dolžnika M. K. že pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje obravnavani sklep o izvršbi z izpodbijano sodbo razveljavilo v celoti in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, je poseglo tudi v pravnomočno odločitev zoper drugega dolžnika M.K. 7. Posledično zgoraj pojasnjenemu je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke delno ugoditi in z njo izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v kolikor je ta predstavljala odločitev o že pravnomočno odločeni stvari (glede drugega dolžnika M. K.), medtem ko je bilo v preostalem delu pritožbo zavrniti in v nerazveljavljenem delu sodbo potrditi (drugi odstavek 354. člena in 353. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP in je skladna 154. in 155. členu ZPP. Stranki sta dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, saj je tožeča stranka uspela le s sorazmerno majhnim delom svoje pritožbe, pa še to v delu, v kolikor na kršitve pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, medtem ko tožena stranka v odgovoru na pritožbo ni navajala ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče s pridom uporabilo za lažjo in hitrejšo odločitev o pritožbi, torej njen strošek za odgovor na pritožbo za ta pritožbeni postopek ni bil potreben.