Jedro

Zakon pri seštevanju kazenskih točk v cestnem prometu ne razlikuje, s katerimi motornimi vozili in temu ustreznimi kategorijami so bile zbrane.

Izrek

Pritožba storilca D. Š. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Ministrstvo za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij, je dne 23.11.2006 obvestil Okrajno sodišče v Velenju, da je iz kazenske evidence razvidno, da je D. Š. dosegel skupaj vpisanih 22 kazenskih točk. Na tej podlagi je Okrajno sodišče v Velenju izdalo izpodbijani sklep, s katerim je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v njegovo vozniško dovoljenje na dan 29.07.2005, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Proti temu sklepu je storilec vložil pritožbo, v kateri je navajal, da je kot voznik motornega vozila A kategorije dosegel 17 točk, kot voznik motornega vozila B kategorije pa samo 5 točk, posledično pa seštevek pomeni 22 točk, zaradi česar je tudi ob izpit za B kategorijo, katero pa potrebuje, da se lahko vozi na delo.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v zvezi z določilom 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka, prav tako pa tudi ni bila v škodo storilca prekršena materialna določba zakona ali predpisa, ki določa prekršek, v zvezi s 156. čl. tega zakona.

Pri pregledu zadeve v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo storilcu z odločbo o prekršku Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. PRs 513/04, ki je postala pravnomočna dne 22.12.2005, izrečenih 5 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. PR 1080/2005, ki je postala pravnomočna 02.11.2006 in ne dne 13.10.2006 kot je pomotoma zapisalo prvostopno sodišče, pa je bilo storilcu izrečenih 17 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom A kategorije. Tako je storilec s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Velenju, pravnomočno dne 02.11.2006, dosegel skupaj 22 kazenskih točk, zaradi česar mu je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom moralo izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj III. odst. 22. čl. ZP-1 določa, da če voznik v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, torej v obravnavanem primeru dne 29.07.2005, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk. Pri tem zakon ne razlikuje, s katerimi motornimi vozili in temu ustreznimi kategorijami je storilec zbral kazenske točke, saj je namen izrekanja te kazenske sankcije preprečiti udeležbo v cestnem prometu tistim voznikom, ki so kršili cestnoprometne predpise tako, da so v posledici dosegli in presegli 18 kazenskih točk. Izpolnjen pa je bil tudi pogoj iz II. odst. 22. čl. ZP-1, ki govori o tem, da se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, saj ni dvoma o tem, da je storilec imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano dne 07.05.2004 pri U. e. M. Tako pritožbene navedbe storilca ne morejo v ničemer vplivati na odločitev sodišča, saj obravnavani postopek ni več postopek o prekršku in pritožbeno sodišče tudi ne odmerja kazenskih sankcij, prav tako jih ni odmerilo prvostopno sodišče, ampak je izvedlo zakonite posledice dejstva, da je storilec kot voznik v določenem obdobju dosegel in presegel 18 kazenskih točk. Gre le za ugotovitev, da so pri storilcu izpolnjeni vsi dejanski in formalni pogoji, ki jih ZP-1 zahteva, ko v posledici nalaga sodišču, da storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato prvostopno sodišče ni moglo ravnati drugače, kot je ravnalo z izpodbijanim sklepom, pri čemer je storilcu v obrazložitvi pojasnilo, kakšni so bili razlogi za sprejem izpodbijanega sklepa. Ker storilec v svoji pritožbi ni navajal nobenih drugih okoliščin, ki bi vzbudile dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, je pritožbeno sodišče na podlagi III. odst. 163. čl. ZP-1 pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.