17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 323/2002 z dne 22. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je v gospodarskem sporu odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi št. Ig 2000/00468 z dne 6. 9. 2000 zaradi izterjave 85.820 SIT, poleg tega pa je pritožnici naložilo še plačilo zakonskih zamudnih obresti od tega zneska in stroškov izvršilnega postopka v višini 20.500 SIT.

Ugotovilo je, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena za dobo enega leta, zato ni mogoče uporabiti določbe četrtega odstavka 913. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR). Po mnenju sodišča je to določbo mogoče uporabiti le za zavarovanja, sklenjena za obdobje daljše od enega leta, in tožeča stranka na podlagi zavarovalne pogodbe utemeljeno terja plačilo 3. in 4. obroka zavarovalne premije. Višje sodišče je zavrnilo pritožničino pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje glede utemeljenosti zahtevka.

Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Višjega sodišča in zatrjuje, da ji je bila z njo kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča, da je zavarovalna pogodba prenehala veljati zaradi poteka časa. Po pritožničinem mnenju naj bi zavarovalna pogodba prenehala veljati zaradi neplačila in zato upoštevaje določbo prvega odstavka 132. člena ZOR tožeča stranka nima pravice terjati plačila drugih dveh obrokov premije. Odločitev sodišča naj bi bila samovoljna in naj bi odstopala od jasne zakonske določbe. Poleg tega ji naj ne bi bilo pojasnjeno, zakaj je sodišče sprejelo takšno stališče.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Čeprav so možni primeri, da tudi odločitev sodišča v sporu majhne vrednosti lahko predstavlja hud poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je treba upoštevati, da gre v konkretnem primeru za plačilo zneska v višini 85.820 SIT iz naslova neplačanih dveh obrokov zavarovalne premije. Da je pritožnica zaradi odklanjanja plačila dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti, na gornjo ugotovitev ne vpliva. Tudi v obravnavani zadevi ugoditev tožbenemu zahtevku in naložitev plačila za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njeno zadevo poleg dveh instanc v okviru gospodarskega spora moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor se pritožnica dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (arbitrarnost, dolžnost sodišča odgovoriti na pritožbene navedbe), je Ustavno sodišče že izoblikovalo ustaljena stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi znova ponavljalo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger