Jedro

Dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča prepričljivo kažejo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 202/2012. V obrazložitvi tožena stranka svojo odločitev utemeljuje na določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Organ za brezplačno pravno pomoč je zato ob presoji izpolnjevanja navedenega objektivnega pogoja na podlagi navedb prosilca ter listin, predvsem sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 202/2012 ter sodbe Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 13/2013, izdane na podlagi pritožbe zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča, ugotovil, da je bil prosilec poškodovan v prometni nezgodi, za kar mu je bila dosojena odškodnina za utrpelo nepremoženjsko škodo, glede tožbenega zahtevka iz naslova izgubljenega dobička ter odškodninske rente pa je sodišče zahtevka izločilo ter postopek nadaljevalo ločeno. Prvostopenjsko sodišče je zahtevek iz naslova izgubljenega zaslužka in rente zavrnilo, prosilec pa se je zoper sodbo pritožil. Drugostopenjsko sodišče je sodbo v zavrnilnem delu glede izgubljenega dobička potrdilo, glede zahtevka za denarno rento pa vrnilo v ponovno sojenje, pri čemer je odločilo, da je zahtevek glede denarne rente utemeljen v obsegu 10%. V ponovljenem postopku je torej sodišče odločalo zgolj o višini mesečne rente in odločilo, da tožeča stranka višine mesečne rente ni izkazala. Samo pavšalno je navajala dejstva in okoliščine, izkazala je zgolj prihodke v zadnjih treh mesecih pred nastankom škodnega dogodka, ob tem pa ni zatrjevala odhodkov, ki so ji nastali kot samostojnemu podjetniku. Tožeča stranka je tista, ki nosi trditveno in dokazno breme tako glede obstoja kot tudi obsega škode, zato je prvostopenjsko sodišče, skladno z 215. členom ZPP, tožbeni zahtevek zavrnilo. V pritožbenem postopku je navedeno odločitev potrdilo Višje sodišče v Mariboru s sodbo opr. št. I Cp 13/2013. Upoštevaje navedene povzetke in pravne podlage, na katerih temelji odločitev sodišča ter razlog, ki bi naj opravičeval potrebo in upravičenje do vložitve revizije zoper pravnomočno sodbo, tožena stranka meni, da tožnik ni dokazal višine škode, predvsem zaradi pomanjkljivih navedb in trditev, ki so onemogočale ugotavljanje škode, zato zadeva, v kateri prosi prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh oz. je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (sodba VDSS opr. št. Pdp 69/2012).

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev višjega sodišča je napačna, zato je moral vložiti izredno pravno sredstvo – revizijo. Zatrjuje, da je večkrat izkazal višino izgubljenega zaslužka s predloženimi računi, ki jih je izdajal časopisni hiši A. za opravljeno delo raznašanja časopisov. Že predhodno je bilo pravnomočno odločeno, da je temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke podan v višini 10%. V tem obsegu posledično torej tožniku nedvomno pripada odškodnina in je glede tega bilo materialno pravo nedvomno napačno uporabljeno. Tožnik je namreč sodišču pravočasno predložil vse dokaze, ki izkazujejo višino nastale materialne škode in bi torej moralo biti tožbenemu zahtevku ugodeno vsaj do višine 10%. Predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (za vložitev revizije zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 202/2012) zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja. Po navedeni določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati (prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Pri presoji ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh, je po mnenju sodišča potrebno predvsem upoštevati ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, pa po presoji sodišča kažejo prepričljivo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh. Zato se sodišče pridružuje pravnemu stališču, ki ga je v izpodbijani odločbi zavzela tožena stranka, da tožeča stranka, kot tista, na kateri je trditveno in dokazno breme, tako glede obstoja kot tudi obsega škode, ni uspela dokazati odločilnih dejstev pomembnih za določitev mesečne rente (to je obsega prihodkov in odhodkov pred nastopom zmanjšane delovne sposobnosti, na podlagi česar bi bilo mogoče ugotoviti razliko med dohodkom, ki bi ga dejansko prejemala in dohodkom, ki bi ga sicer prejemala, če njena delovna zmožnost ne bi bila zmanjšana), zaradi česar je bil njen zahtevek pravnomočno zavrnjen. Zato sodišče nima pomislekov v pravilnost ocene, da tožeča stranka očitno nima možnosti za uspeh z revizijo zoper takšno sodbo.

Ker po presoji sodišča tožeča stranka ni izkazala izpolnjevanje pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.