Jedro

Ker je stranka za svoje trditve o materinem sodelovanju v NOB predložila listinske dokaze in predlagala tudi zaslišanje prič, ki pa ga upravni organ ni opravil, utemeljeno ugovarja, da je bilo odločeno na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zlasti ker za neizvedene dokaze navaja, da bi pripomogli k razjasnitvi zatrjevane vzročne zveze med sodelovanjem matere v NOB in njeno smrtjo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 19. 12. 2002 odpravi ter zadeva vrne temu ministrstvu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo Upravne enote A z dne 13. 6. 2002, s katero je bil tožnici priznan status žrtve vojnega nasilja - otroka, katerega starš je bil ubit kot talec, in odločila, da se tožnici tak status ne prizna. Tožena stranka v razlogih navaja, da je prvostopni organ pri odločanju nepravilno uporabil materialno pravo. Po spremenjeni določbi 8. odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN), v takem besedilu uveljavljeni leta 2000, je status žrtve vojnega nasilja mogoče priznati tudi otroku, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ali je bil ubit kot talec. Iz opisa nasilnega dejanja v spisni dokumentaciji izhaja, da je mati tožnice življenje izgubila 2. 11. 1944, ker jo je zadel izstrelek iz okupatorjevega orožja, ki je padel na dvorišče ravno v času, ko se je mati tam nahajala. To pomeni, da mati ni bila ubita zaradi sodelovanja v NOB, ne kot talec (ni bila usmrčena kot povračilna žrtev oziroma iz maščevanja) ter da tudi ni izgubila življenja v okoliščinah za priznanja statusa žrtve vojnega nasilja (ko bi zoper njo trajal eden od prisilnih ukrepov, določenih v ZZVN), pač pa, da je življenje izgubila kot civilna žrtev vojne. Smrt matere je nastopila ob okupatorjevem napadu na vas na domačem dvorišču, to pa po ZZVN ni okoliščina, na podlagi katere bi bilo tožnici mogoče priznati status žrtve vojnega nasilja.

Tožnica vlaga tožbo iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe zakona. Navaja, da prvostopni organ ni zaslišal kot priče AA, kot je v zahtevi predlagala. Zaslišanje te osebe je pomembno, ker bi prav ona vedela izpovedati, da med obstreljevanjem B 2. 11. 1944 v vasi ni bilo partizanov ter so Nemci streljali na vas verjetno iz maščevanja, ker so pod vasjo partizani pokopali nemškega vojaka. Prva granata ali mina je padla na njivo (ob vasi), na kateri je mati pobirala korenje ter jo ni ranila, naslednja pa jo je zadela, ko je ravno prišla na domače dvorišče. Nemci, ki so streljali s C, so imeli vas kot na dlani ter so lahko mater z daljnogledom spremljali do doma ter jo zadeli. Italijanski in nemški okupatorji so namreč v ofenzivah proti partizanom izvajali tudi maščevalne in zastraševalne akcije proti prebivalstvu, ki je sodelovalo s partizani, in sicer so pogosto granatirali in bombardirali nebranjena naselja. Dalje navaja, da je bila njena mati aktivna sodelavka NOB, s partizani pa je sodelovala večina vaščanov, zato so se Nemci znašali nad njimi, da bi jih zastrašili oziroma iz maščevanja. Tudi iz knjige Zdravka Klanjščka 9. korpus slovenske NOV 1943 - 1945 izhaja, da so Nemci 1. in 2. 11. 1944 s topovi in minometi obstreljevali rob Trnovske planote, ki so ga branili partizani. B pa takrat partizani niso branili. Nepravilen je zaključek izpodbijane odločbe, da je njena mati civilna žrtev vojne. Obstreljevanja B Nemci namreč niso izvajali zaradi vojaških ciljev. Mater je ubila granata, ki je bila namenjena prebivalcem B, morda ravno njej. Sodišču tožnica predlaga, naj izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem postopku.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 8. odstavka 2. člena ZZVN (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 39/98 - odločba Ustavnega sodišča, 43/99, 19/00 - odločba US, 28/00, 1/01 - odločba US, 64/01) - v besedilu, veljavnem v času odločanja - je žrtev vojnega nasilja tudi otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali je bil ubit kot talec. Tožnica, ki trdi, da je njena mati umrla ob obstreljevanju domače vasi, ki ga je okupator izvajal zaradi maščevanja in z namenom zastraševanja, ker so vaščani sodelovali s partizani in je tudi njena mati bila aktivna sodelavka NOB, okoliščine, ki so podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po navedeni zakonski določbi, zatrjuje. Iz upravnega spisa izhaja, da je za svoje trditve o materinem sodelovanju v NOB tožnica predložila listinske dokaze in da je tudi predlagala zaslišanje prič, ki pa ga prvostopni organ ni opravil. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da v postopku niso bili izvedeni vsi dokazi, zlasti ker tožnica prav za te dokaze navaja, da bi pripomogli k razjasnitvi zatrjevane vzročne zveze. Ker je tožena stranka, potem ko se z zaključkom prvostopnega organa, da je bila mati tožnice ubita kot talka, ni strinjala, brez utemeljitve zaključila, da iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila mati tožnice ubita zaradi sodelovanja v NOB, čeprav je tožnica tako sodelovanje zatrjevala in izkazovala, in ker tožena stranka ob tem ni izvedla niti predlaganih dokazov, ko je torej odločila tudi brez dopolnitve (ugotovitvenega) postopka, je tudi po presoji sodišča tožena stranka odločila na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na to pa, da tožnici pred odločitvijo v zadevi tudi ni omogočila, da se o njenih ugotovitvah izjavi, po presoji sodišča tožnica upravičeno šele v tožbi ugovarja, da niso bile zaslišane predlagane priče, saj tega prej ni mogla.

Ker so v bistvenih točkah dejstva ostala nepopolno ugotovljena, je sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo na podlagi 2. ter v smislu 3. odstavka tega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo predlagani priči treba zaslišati o okoliščinah, ki so relevantne za razjasnitev s strani tožnice zatrjevane vzročne zveze med sodelovanjem matere tožnice v NOB ter njeno smrtjo, popolno pa bo tudi treba raziskati, ali je očetu tožnice po materi bila priznana pravica do denarnih prejemkov, kakršna se je priznavala po padlih borcih, kot zatrjuje tožnica, tožnici pa dati tudi možnost, da predloži oziroma predlaga še druge dokaze, pred odločitvijo v zadevi pa ji omogočiti, da se o rezultatih ugotovitvenega postopka izjavi. Na podlagi 3. odstavka 60. člena ZUS mora tožena stranka novo odločbo izdati v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča glede postopka.