Jedro

Revizijski očitek protispisnosti ni utemeljen. Sodišče prve stopnje oziroma sodišče druge stopnje, ki je povzelo njegove ugotovitve, je vsebino tožnikovega zaslišanja skoraj dobesedno povzelo.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnikovo soodgovornost glede tega, da je prisedel v vozilo, ocenilo na 20%.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo za hudo telesno poškodbo, ki jo je kot sopotnik utrpel v prometni nezgodi, delno ugodilo. Razsodilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 2,480.000,00 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini predpisane obrestne mere, zmanjšanimi za temeljno obrestno mero od 1. 1. 2002 do 5. 6. 2006, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. V presežku je zahtevek zavrnilo. Tožniku je naložilo tudi plačilo 311.855,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke in 99.646,00 SIT pravdnih stroškov stranskega intervenienta z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2006 do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Proti tej odločitvi je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sodba prvostopenjskega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih (zavest tožnika o tem, da je Z. pil alkoholne pijače) oziroma so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni (dejstvo, da naj bi tožnik in Z. skupaj popivala), o odločilnih dejstvih pa je tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah v postopku in samimi zapisniki (trditev, da naj bi tožnik in Z. obiskovala lokale in da naj bi tožnik rekel, da je pil skupaj z Z.). Meni, da je sodišče zaključek, da sta tožnik in Z. večer preživljala skupaj in pri tem popivala, brez podlage v dokazih. Zaslišan je bil le tožnik, iz njegove izpovedi pa to ne izhaja. Samo dejstvo, da sta bila v času nezgode oba vinjena in skupaj v avtu, nista dovolj za takšen zaključek. Sodišče ni prepričljivo obrazložilo, zakaj izpovedbi tožnika glede dogajanja pred nesrečo ne verjame, drugih dokazov pa ni izvajalo. V nadaljevanju izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča in meni, da glede na to, da je dokazno breme glede soprispevka tožnika na toženi stranki in stranskemu intervenientu, 20% soprispevka nista uspela dokazati. Po mnenju tožnika je odškodnina za vse postavke nepremoženjske škode odmerjena prenizko in meni, da je upravičen do odškodnine v višini celotnega tožbenega zahtevka.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki ter stranskemu intervenientu, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijski očitek protispisnosti ni utemeljen. Sodišče prve stopnje oziroma sodišče druge stopnje, ki je povzelo njegove ugotovitve, je vsebino tožnikovega zaslišanja skoraj dobesedno povzelo. V sodbi je zapisalo, da se tožnik ne spominja, kaj sta z Z. pila (v zapisniku: „Ne spomnim se, kaj so ti trije (op. Z. in še dva) za šankom pili. Prav tako ne vem, kaj sem pil jaz.“), kar je smiselno enako kot izhaja iz zapisnika o zaslišanju tožnika. Prav tako je treba pritrditi zaključku drugostopenjskega sodišča, da je šlo le za pisno pomoto, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta Z. in tožnik skupaj obiskovala lokale (namesto pravilno lokala), kar tožnik izpostavlja tudi v reviziji. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, saj zatrjevanega nasprotja med razlogi sodbe in vsebino listin ni.

7. Iz revizijskih očitkov tožnika izhaja, da s svojimi navedbami izpodbija dejansko stanje. Z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče in stranke so v revizijskem postopku vezani na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, zato revizijskih trditev, ki od ugotovljenega dejanskega stanja kakorkoli odstopajo, ni upoštevalo. Med takšne trditve spada tudi očitek zmotne dokazne ocene izpovedb tožnika in podatkov alkoholometričnih preiskav, ki na revizijski stopnji sojenja pomeni nedovoljen poskus izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja. Zakaj prvostopenjsko sodišče dokazov (zaslišanje prič) glede dogajanja pred nesrečo, ki naj bi bili relevantni za ugotovitev soprispevka tožnika, ni izvedlo, pa je obrazložilo v petem odstavku 3. strani svoje sodbe, in sicer, ker tožena stranka ni založila predujma za prisilno privedbo prič in ker je to, o čemer naj bi priči izpovedali, izhajalo že iz alkoholometričnih preiskav in izpovedbe tožnika. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovitve pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnikovo soodgovornost glede tega, da je prisedel v vozilo Z., ocenilo na 20%.

8. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da je tožnik 17. 4. 1998 utrpel zlom leve podlahti, udarec v glavo in hrbet ter zvin vratne hrbtenice. Višina odmerjene odškodnine temelji na dejstvih, ki izhajajo iz zaslišanja tožnika in izvedenskega mnenja Komisije za izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti. Revizijskega poskusa prikazati večji obseg škode, kot je ugotovljeno v sodbah obeh sodišč, revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni obravnavalo. Prisojeno odškodnino v obravnavani zadevi je primerjalo s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih in ugotovilo, da primerjava potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo(1). Odmerjena odškodnina je materialnopravno pravilna.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerljive so zlasti zadeve: II Ips 1209/2008, II Ips 870/2007, II Ips 119/2000 in II Ips 512/2000.