6/5-1993

SKLEP

Ustavno sodišče je na seji dne 6/5-1993 obravnavalo pobudo Lidije, Ksenije in Janeza Rozmana iz Ljubljane in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o preoblikovanju Urbanističnega inštituta Republike Slovenije v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 13/93).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudniki navajajo, da so dediči po pok. Ivanu Rozmanu, obsojenem s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 8/4-1946, opr. št. KO 470/46. S to sodbo je bil Ivan Rozman obsojen tudi na zaplembo celotnega premoženja. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo z dne 18/12-1992, opr. št. I Ips 187/92-3, ugodilo zahtevi Javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti in spremenilo prej navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani tako, da je pokojnega Ivana Rozmana v celoti oprostilo obtožbe. V okviru zahtevka za vračanje zaplenjenega premoženja, vloženega na Temeljnem sodišču v Ljubljani, pobudniki zahtevajo tudi vrnitev družinske hiše na Jamovi 18 v Ljubljani, ki jo zaseda Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Z izpodbijanim sklepom je Vlada Republike Slovenije navedeni inštitut preoblikovala v javni raziskovalni zavod. Pobudniki menijo, da preoblikovanje urbanističnega inštituta ovira vračanje nezakonito zaplenjene družinske hiše. Zato predlagajo, da ustavno sodišče zadrži izvajanje navedenega vladnega sklepa in ga razveljavi. Po tretji alinei prvega odstavka 160. člena ustave je ustavno sodišče pristojno, da odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni. Sklep Vlade Republike Slovenije, ki ga pobudniki izpodbijajo, ni predpis, saj z njim vlada v imenu ustanovitelja določa preoblikovanje določenega in posameznega javnega zavoda v javni raziskovalni zavod. Ta akt vlade je torej posamičen, nanaša se na točno označeno pravno osebo, spreminja posamično razmerje med ustanoviteljem in to pravno osebo na podlagi zakona, pri čemer temelji na uporabi prava in ga ne ustvarja na novo. To pa so značilnosti posamičnega akta. Zaradi tega ustavno sodišče ni pristojno, da odloča o skladnosti tega akta z ustavo in z zakoni. Pobudniki so sicer navedli, da je njihova vloga tudi "ustavna pritožba zaradi poizkusa kršitve pravic". Po podatkih iz vlog in prilog pa pravna sredstva v upravnem in v sodnem postopku na podlagi zahtevkov pobudnikov, da se jim vrne zaplenjeno premoženje, še niso izčrpana; kajti samo, če je izčrpano pravno varstvo, odloča ustavno sodišče o ustavni pritožbi, če zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa ustavno sodišče še ne more reševati ustavnih pritožb, dokler ne bodo, kot predvideva ustava, z zakonom urejena temeljna vprašanja uvedbe postopka in odločanja o ustavni pritožbi.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi prve alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i kdr. Peter Jambrek