Jedro

Obseg pooblastila, ki izrecno navaja pooblastitev za pridobivanje soglasij k projektnim rešitvam v zvezi s postopkom legalizacije stanovanjskega objekta, brez dvoma zajema tudi pooblastilo za vložitev zahteve za izdajo vodnega soglasja v zvezi to legalizacijo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim upravnim aktom je prvostopenjski organ tožnikov predlog za obnovo postopka izdaje vodnega soglasja, končanega z odločbo št. 35507-1108/2010-5 z dne 25. 1. 2011, zavrgel, predlog za izrek te odločbe za nično pa zavrnil. V obrazložitvi navaja, da tožnik obnove postopka ni predlagal v enem mesecu od dneva, ko je bila odločba izdana, in tudi ni navedel ter dokazal okoliščin, iz katerih bi izhajalo, kdaj se je z odločbo seznanil, saj zgolj navedba datuma seznanitve z odločbo ne zadostuje. Poleg tega ugotavlja, da okoliščina, da tožnik v postopku ni bil pravilno zastopan, ni verjetno izkazana, saj ga je v postopku zastopalo podjetje A. d.o.o. Zato tudi ni utemeljen predlog za izrek navedene odločbe za nično po 4. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo. Pritrjuje odločitvi prvostopenjskega organa in navaja, da iz dokumentov zadeve izhaja, da je tožnik pooblaščenca A. d.o.o. dne 5. 9. 2008 pooblastil za pridobivanje soglasja za priključitev, projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter k pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 254/6 k.o. ... Ta je nato 13. 4. 2010 pri prvostopenjskem organu v skladu z določbami 49b. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in 150. člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZVO-1) podal vlogo za izdajo soglasja k projektnim rešitvam.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri se sklicuje na navedbe v predlogu z dne 8. 6. 2011 in pritožbi z dne 13. 2. 2013. Dodaja, da je s podjetjem A. d.o.o. sklenil pogodbo št. 106, v kateri je določeno, da potrebna soglasja k legalizaciji objekta pridobiva bodisi tožnik bodisi podjetje A. d.o.o. Izrecnega pooblastila za vložitev zahteve za izdajo vodnega soglasja ni dal, niti take zahteve ni odobril. Navaja še, da neustreznost oz. obseg pooblastil podjetju A. d.o.o. izhaja tudi iz pooblastila z dne 5. 9. 2008. V nadaljevanju navaja, da toženka ni upoštevala izjeme po 7. točki prvega odstavka 37. člena v zvezi z 201. členom ZV-1. Prav tako je v postopku izkazal, da je bil objekt na njegovi nepremičnini postavljen pred letom 1967. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep in odločbo spremeni tako, da njegovemu predlogu ugodi oz. naj sklep in odločbo odpravi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov tega postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih stališčih.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma navaja, da je upravni spor samostojen sodni postopek in ne nadaljevanje upravnega postopka, ki je bil zaključen z izdajo drugostopenjske odločbe. V tožbi, s katero se začne upravni spor, je treba med drugim razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi (prvi odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), vsebina odločanja pa je lahko bistveno različna od upravnega postopka (63., 64. in 65. člen ZUS-1). Zato zgolj splošno sklicevanje na razloge, uveljavljane v upravnem postopku, sodišču ne daje podlage za njihovo vsebinsko obravnavo v upravnem sporu. To pomeni, da je sodišče lahko po vsebini obravnavalo le tiste tožbene navedbe, ki jih je tožnik ustrezno opredelil in utemeljil. Tožnik v tožbi ne ugovarja toženkini ugotovitvi, da je podjetje A. d.o.o. pooblastil za pridobivanje soglasja za priključitev, projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter k pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 254/6 k.o. ... Sporno pa je, ali to pooblastilo obsega tudi pooblastitev za vložitev zahteve za izdajo vodnega soglasja.

Postopek izdaje vodnega soglasja je urejen v določbah ZGO-1 in ZV-1. Po določbi 49. b člena ZGO-1 je tako treba, če gradnja leži na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje, pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa. Da gre v obravnavanem primeru za tako območje po določbah 150. člena ZV-1, v zadevi ni sporno. Gre torej za soglasje, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Okoliščina, da se to soglasje izdaja v posebnem postopku, po presoji sodišča ne vpliva na veljavnost danega pooblastila. Obseg pooblastila, ki izrecno navaja pooblastitev za pridobivanje soglasij k projektnim rešitvam v zvezi s postopkom legalizacije stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 254/6 k.o. ..., namreč brez dvoma zajema tudi pooblastilo za vložitev zahteve za izdajo vodnega soglasja v zvezi to legalizacijo. Da se odločba prvostopenjskega organa št. 35507-1108/2010-5 z dne 25. 1. 2011, s katero je bilo vodno soglasje zavrnjeno, nanaša na navedeni stanovanjski objekt, v zadevi niti ni sporno.

Na to odločitev ne vpliva zatrjevanje tožnika, da mu v tem postopku ni bila dana možnost, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za izdajo odločbe, saj opustitev zaslišanja stranke ni obnovitveni razlog (prim. npr. Androjna - Kerševan, Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 556).

Tožbene navedbe, da toženka v postopku izdaje vodnega soglasja ni pravilno uporabila določbe 7. točke prvega odstavka 37. člena v zvezi z 201. členom ZV-1, pa se nanašajo na vsebinsko presojo odločbe, izdane v postopku izdaje vodnega soglasja, in niso predmet tega postopka, kjer se šele odloča o obstoju procesnih predpostavka za dovolitev obnove. Kateri ničnostni razlog iz 279. člena ZUP naj bi bil v tem primeru podan, pa tožnik ne navaja.

Glede na navedeno ne drži, da podjetje A. d.o.o. ni bilo pooblaščeno za vložitev zahteve za izdajo vodnega soglasja, zato iz tega razloga ni dovoljena obnova postopka, niti niso izpolnjeni pogoji za izrek odločbe, izdane v tem postopku, za nično. Sodišče pa pripominja, da navedena odločitev ne izključuje tožnikove možnosti, da vloži novo zahtevo za izdajo vodnega soglasja, če se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenilo (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker v tožbi niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.