Jedro

Neznosnost skupnega življenja je zadosten in samostojen razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ta razvezni razlog ni odvisen od obstoja razveznih razlogov oziroma pogojev po tretjem odstavku 561. člena OZ (neizpolnjevanje obveznosti) ali po prvem odstavku 562. člena OZ (spremenjene razmere po sklenitvi pogodbe). Neupoštevno je zato tako opozarjanje na aleatorno naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in na nepravilno napolnitev pravnega standarda spremenjenih razmer, kot tudi izpostavljanje dejstva, da je toženec svoje pogodbene obveznosti 10 let izpolnjeval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Prva tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje (1) dopustilo spremembo tožbe z dne 15. 9. 2018 (točka I izreka), (2) razvezalo med pravdnimi strankami v obliki notarskega zapisa SV 739/07 z dne 12. 11. 2007 sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in sicer v razmerju do prvega toženca (točka II izreka), (3) prvemu tožencu naložilo, da v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe izda listino za izbris vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve, in sicer glede: - parcel ..., vse k. o. X, do 1/3, - parcele ..., k. o. Y, - parcel ..., vse k. o. Y ter - parcele ..., k. o. Y, do 1/2 (točka III izreka), (4) tožbeni zahtevek v preostalem delu zavrnilo (točka IV izreka), ter (5) prvemu tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice v višini 1.231,74 EUR v korist proračuna, tožnici pa plačilo pravdnih stroškov druge toženke v višini 2.669,05 EUR, prav tako v korist proračuna (točki V in VI izreka).

2. Prvi toženec (v nadaljevanju: toženec) izpodbija ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo ustrezno spremeni (v celoti zavrne tožbeni zahtevek), podredno naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženec opozarja, da ugotovljene okoliščine ne ustrezajo dokaznemu standardu spremenjenih razmer. Tožnica je že ob sklenitvi pogodbe vedela, da ima toženec težave zaradi prekomernega uživanja alkohola in težave z glavoboli, ki jih lajša z zdravili. Razvezo pogodbe je mogoče zahtevati le na podlagi objektivno novih okoliščin, tj. okoliščin, ki so nastopile po sklenitvi pogodbe in jih pogodbena stranka, ki se nanje sklicuje, ni mogla upoštevati oziroma se jim izogniti ali odkloniti njihovih posledic. Ne drži ugotovitev sodišča, da so toženčeve osebnostne lastnosti privedle do nevzdržnosti skupnega življenja. Odločil se je za zdravljenje, tožnica pa je bila nameščena v dom starejših občanov, kar pomeni, da skupnega življenja med njima tako ali tako ni več. Tožba je posledica pritiskov tožničinih hčera, ki niso odobravale sklenitve pogodbe. Sodišče je spregledalo, da se je pogodba izvajala od njene sklenitve v letu 2007 do leta 2017, ko naj bi se bila tožnica prisiljena umakniti iz hiše. Toženec je prevzete obveznosti izpolnjeval v obsegu kot je bilo to potrebno. Svojih obveznosti ni izpolnjeval le v času, ko so tožnico njene hčerke samoiniciativno nastanile v domu starejših občanov. Napačno je stališče sodišča, da ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, ker domsko oskrbo tožnice v njegovem imenu plačuje občina. Na podlagi presoje, da bi bilo glede na spremenjene razmere primerneje spremeniti (ne razvezati) pogodbo, bi moralo sodišče zahtevek za razvezo pogodbe zavrniti.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica zahteva razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero je tožencema (sinu in njegovi ženi) za primer smrti izročila svoje nepremičnine, toženca pa sta se zavezala, da ji bosta do njene smrti zagotavljala potrebno oskrbo. Glede na tožbeno trditveno podlago se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vsemi zakonsko predvidenimi razveznimi razlogi - z razveznim razlogom neznosnosti skupnega življenja (drugi odstavek 561. člena Obligacijskega zakonika (OZ)),1 neizpolnjevanja pogodbe (tretji odstavek 561. člena OZ)2 in spremenjenih razmer (prvi odstavek 562. člena OZ).3 Pravilnost presoje glede (ne)obstoja pogojev za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je pritožbeno sodišče preizkušalo le v razmerju do toženca, odločitev glede druge toženke (v nadaljevanju: toženka) namreč s pritožbo ni bila izpodbijana in je že pravnomočna.4

6. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja, v dokaznem postopku ugotovljena dejstva: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 12. 11. 2007 je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno skupno bivanje, v okviru katerega bi toženca tožnici (med drugim) nudila njeni starosti in zdravstvenemu stanju ustrezno osebno oskrbo, nego in pomoč, po potrebi pa bi ji tudi zagotavljala finančna sredstva za normalno preživljanje. Toženec je v obdobju od 2007 do (maja) 2017, ko je bila tožnica popolnoma samostojna, sposobna skrbeti zase in za dom, izpolnjeval pogodbene obveznosti v dogovorjenem (in glede na tožničino psihofizično stanje potrebnem) obsegu; tožnico je oskrboval z drvi, jo vozil k zdravniku, hodil v lekarno in prekopaval vrt. Leta 2013 se je (zaradi posledic padca s strehe in bolezni) toženčevo obnašanje začelo spreminjati, v razmerju do žene in mame je postajal vse bolj agresiven, večkrat je bila potrebna intervencija policije. Njegova agresija se je stopnjevala do te mere, da sta bili obe - toženka in tožnica, zaradi občutka življenjske ogroženosti prisiljeni zapustiti svoj dom; toženka je 7. 5. 2017 odšla v varno hišo, tožnica pa se je v posledici dogodka v juniju 2017, ko je bil toženec tudi fizično nasilen (tožnici je iztrgal telefon iz rok, razbil vrata) najprej zatekla k svojim hčerkam, kasneje (julija 2017) pa je bila zaradi porušenega psihičnega stanja 6 mesecev hospitalizirana v psihiatrični bolnici. Tožnica po prihodu iz psihiatrične bolnice ni bila več sposobna skrbeti zase (bila je na invalidskem vozičku), zato so ji njene hčerke uredile nastanitev v domu starejših občanov. Toženec zaradi zdravljenja biva v socialno varstvenem domu in ni sposoben skrbeti zase. Domska oskrba tožnice se financira s sredstvi njene pokojnine ter s sredstvi toženke in občine (ker je brez lastnih finančnih sredstev, je bil toženec oproščen plačila domske oskrbe).

7. Na podlagi zgoraj povzetega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje naredilo naslednji dokazni zaključek, s katerim je prepletlo vse navedene razvezne razloge: toženec je s tem, ko je tožnici onemogočil mirno in varno bivanje v skupnem domu, povzročil nevzdržnost skupnega življenja, ki je bila hkrati vzrok za opustitev izvrševanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter da zaradi spremenjenih razmer ponovna vzpostavitev (nadaljevanje) pogodbenega razmerja ni bila mogoča. 8. Čeprav drži pritožbena navedba, da se pravni red načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbenega razmerja kot k prenehanju (razveza pogodbe je skrajni ukrep) ter usmerja k restriktivni presoji pravnega standarda „neznosnost skupnega življenja“, tožencu s pritožbenimi navedbami ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost zaključka o neznosnosti skupnega življenja pogodbenih strank. Ta zaključek ima podlago v ugotovljenih subjektivnih in objektivnih okoliščinah (poleg ocene stranke o neznosnosti skupnega življenja, so relevantni dogodki, ki so podlaga takšni oceni, pa tudi objektivne možnosti za nadaljevanje pogodbenega razmerja). Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tako vsebino pogodbenega dogovora (med pogodbenimi strankami je bilo dogovorjeno skupno bivanje in osebno izpolnjevanje nedenarnih pogodbenih obveznosti, takšne pogodbene volje pritožba ne zanika), kot tudi razloge, ki so obstajali izključno na strani toženca in ki so privedli do nevzdržnosti skupnega življenja. Glede na dokazano grdo ravnanje in verbalno nasilje toženca nad tožnico, ki se je po odhodu toženke stopnjevalo in tožnico nazadnje prisililo k zapustitvi skupnega bivališča (kar je šteti tudi za grob poseg v njeno osebno dostojanstvo), medsebojni odnosi niso bili le omajani, temveč so bili povsem porušeni. Čeprav je imel toženec težave z obvladovanjem jeze (podžgane zaradi zlorabe alkohola) že pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je korenito in nepovratno spremembo razmer v letu 2017, zaradi katerih nadaljevanje pogodbenega razmerja z dogovorjeno vsebino ni bilo več možno, mogoče opisati z naslednjim kronološkim potekom dogodkov: - toženkin prisilni odhod iz skupnega bivališča, - porast verbalne agresije toženca nad tožnico in njena posledična zaskrbljenost za lastno življenje, - tožničin prisilni odhod iz skupnega bivališča, - drastično poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja, ki je vodilo v njeno popolno odvisnost od drugih (in namestitev v domu starejših občanov), - toženčevo bivanje v socialno varstvenem zavodu zaradi zdravljenja.

9. Pomembno je poudariti, da je neznosnost skupnega življenja zadosten in samostojen razvezni razlog, neodvisen od obstoja razveznih razlogov oziroma pogojev po tretjem odstavku 561. člena OZ ali prvem odstavku 562. člena OZ.5 Neupoštevno je zato tako pritožbeno opozarjanje na aleatorno naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in nepravilno napolnitev pravnega standarda spremenjenih razmer (v smislu prvega odstavka 562. člena OZ), kot tudi izpostavljanje dejstva, da je toženec svoje pogodbene obveznosti 10 let izpolnjeval. Iz enakega razloga je neupoštevno tudi (sicer pravilno) pritožbeno stališče, da s strani občine prevzeto finančno breme plačevanje domske oskrbe ne pomeni, da je toženec svoje pogodbene obveznosti (transformirane v denarno obveznost) v celoti opustil (občina plačila izvaja v imenu in za račun toženca, oproščenega plačila, njen položaj pa varuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah, ki so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju).

10. Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške v zvezi z njo.

1 Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. 2 Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. 3 Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine. 4 Tožnica, v postopku pred sodiščem prve stopnje (na podlagi pooblastila v prilogi A1 in odločbe o brezplačni pravni pomoči) zastopana po odvetnici, je po podatkih iz Centralnega registra prebivalstva umrla ... 6. 2019, tj. po izteku pritožbenega roka zoper sodbo sodišča prve stopnje. 5 Razen pogoja, da je dogovorjeno skupno življenje postalo nevzdržno, določba drugega odstavka 561. člena OZ stranki ne nalaga nobenega dodatnega pogoja za sodno uveljavljanje zahtevka za razvezo. Stranka lahko zaradi neznosnega skupnega življenja zahteva razvezo (drugi odstavek 561. člena OZ), zaradi drugih spremenjenih okoliščin (torej okoliščin, ki ne omogočajo subsumpcije pod pravni standard „neznosnost skupnega življenja“) pa poleg razveze tudi spremembo pogodbe (562. člen OZ).