Jedro

Glede na položaj tožnika je toženka pravilno ocenila, da tožnik potrebuje pravno svetovanje v takšni obliki, da se bo seznanil s svojim pravnim položajem in pravicami. Kolikor bo postavljen odvetnik ocenil, da se bo postopek nadaljeval, pa bo lahko tožnik ponovno zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v navedeni zadevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugodila prošnji tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). BPP je bila dodeljena v obliki pravnega svetovanja v zvezi z možnostmi tožnika za uspeh v sodnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, pri čemer je BPP vezana na uro pravnega svetovanja, razen če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. Za nudenje BPP je bil določen odvetnik A. A. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 16. 3. 2023 vložil prošnjo za dodelitev BPP, in sicer za zastopanje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem I K 6215/2023. Toženka je ugotovila, da tožnik izpolnjuje dohodkovni cenzus, saj povprečni mesečni dohodek tožnika v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje znaša 596,23 EUR in ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Skladno s prvim odstavkom in 3. alinejo drugega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoč (v nadaljevanju ZBPP) je toženka ocenila, da bo tožniku za dosego pričakovanega rezultata zadostovalo pravno svetovanje v obsegu ene ure. Tožnik želi BPP za svetovanje v zadevi z nastalo škodo s strani B. B., zaradi goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). V kazenskem postopku I K 6215/2023 pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem je nastopal kot oškodovanec. Glede na položaj tožnika je toženka ocenila, da tožnik uvodoma potrebuje pravno svetovanje v taki obliki, da se bo seznanil s svojim pravnim položajem in pravicami, za kar je ustrezna oblika pomoči pravno svetovanje v obsegu ene ure. Hkrati pa je toženka pojasnila, da lahko tožnik ponovno zaprosi za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku, v kolikor se bo izkazalo, da se bo postopek nadaljeval pred sodiščem. Pri tem bo moral tožnik priložiti zapisnik odvetnika, iz katerega bodo jasno razvidni utemeljeni razlogi za odobritev nadaljnje oblike BPP v tem sodnem postopku.

3. Tožnik vlaga tožbo v kateri pojasnjuje, da B. B. nadaljuje s prekrški, čeprav je bila že večkrat obsojena. Svojega dolga ne odplačuje, saj meni, da bo to odslužila z zaporom.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah in se nanje v celoti sklicuje. Navedbe v tožbi ne vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Toženka pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (prva, druga in tretja alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

7. BPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Oblike BPP določa 26. člen ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje; za sestavo overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

8. V obravnavani zadevi je tožnik v prošnji za dodelitev BPP navedel, da želi BPP za kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem opr. št. I K 6215/2023, in sicer za zastopanje tožnika kot oškodovanca (vključno z rednimi pravnimi sredstvi zoper procesne in meritorne odločbe ter za vložitev premoženjsko pravnega zahtevka). Vendar takšna opredelitev zaprošene BPP po presoji sodišča ne pomeni, da toženka po proučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve in glede na oceno, da bo dosežen pričakovani rezultat, ne more določiti drugačne oblike in obsega BPP, torej v spornem primeru v obliki pravnega svetovanja v obsegu ene ure. Ta vrsta BPP je namreč namenjena proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

9. Te določbe in določba 28. člena ZBPP, ki toženki omogočajo, da določi ustrezno obliko in obseg BPP, je toženka pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabila in sodišče sodi, da je toženka z izpodbijano odločbo odobrila BPP v obsegu, ki zadosti namenu. Glede na položaj tožnika je toženka pravilno ocenila, da tožnik potrebuje pravno svetovanje v takšni obliki, da se bo seznanil s svojim pravnim položajem in pravicami (kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bila B. B. zaradi goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 v postopku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, kjer je tožnik nastopal kot oškodovanec, saj ga je obdolženka B. B. zavedla, da se ločuje in potrebuje denar za ločitveni postopek; obdolženka je bila s sodbo I K 6215/2023 spoznana za krivo, sodišče pa ji je tudi naložilo, da je dolžna tožniku plačati premoženjskopravni zahtevek). Ob tem sodišče dodaja, da tožnik teh pravnorelevantnih okoliščin s tožbo niti ne osporava. Toženka je tako, glede na stanje zadeve, pravilno dodelila BPP v danem obsegu, kolikor bo postavljen odvetnik ocenil, da se bo postopek nadaljeval, pa bo lahko tožnik ponovno zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v navedeni zadevi. V novi prošnji bo navedel vrsto, obliko in obseg BPP, ki jo zahteva, toženka pa bo morala tožnikovo prošnjo za BPP obravnavati po vsebini in v skladu z določbami ZBPP.

10. Po povedanem je odločitev toženke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker ključne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).