Jedro

Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka. To pomeni, da mora stranka izkazati, da bi ugoditev njeni zahtevi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zaradi odprave odločbe tožene stranke št. ... z dne 3. 4. 2017 in št. ... z dne 23. 8. 2017 v delu, v katerem je odločeno o višini starostne pokojnine in naložitvi toženi stranki ponovno odmero višine starostne pokojnine ter zaradi odprave odločbe tožene stranke št. ... z dne 5. 10. 2017 v delu, v katerem je odločeno o višini starostne pokojnine, zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da stališče sodišča prve stopnje ni vzdržno, saj bi sicer prišlo do absurdne in popolnoma neživljenjske in protiustavne situacije, ko dejansko ne bi imela na razpolago sodnega varstva in pravnih sredstev za varstvo svoje ustavno zagotovljene pravice do pokojnine. Izpodbijana odločitev pomeni nedopusten poseg v načelo pravne in socialne države ter v načelo varnosti zaupanja v pravo, ki je bistven sestavni del pravne države. V konkretnem primeru je z odločbo št. ... z dne 5. 10. 2017 o dokončni odmeri pokojnine le revalorizirana pokojnina, skladno z določbo 35. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in ji priznan za 6,00 EUR višji znesek pokojnine kot v odločbi o začasni odmeri pokojnine z dne 3. 4. 2017. Dejansko je bila pri tožnici starostna pokojnina priznana in odmerjena z odločbo z dne 3. 4. 2017 in so se z odločbo z dne 5. 10. 2017 osnove za določitev višine pokojnine, ki so bile ugotovljene v prvi odločbi, samo revalorizirale. Pomeni, da bi toženec v danem primeru moral postopati skladno z določbo 180. člena ZPIZ-2. Samo tako je mogoče razumeti vsebino in pomen sporne začasne dokončne odločbe. Odločbi sta neločljivo povezani, z njima je odločeno o eni in isti pravici do starostne pokojnine na podlagi istih osnov. Zato gre po vsebini za eno odločbo, kar je treba ustrezno upoštevati v tem sporu. Predmet tega spora je način izračuna pokojninske osnove, ne pa njena revalorizacija, ki je pravilna. Tudi iz tega razloga ni pravilno stališče prvostopnega sodišča, da zaradi nevložitve pritožbe proti tej odločbi nima pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka. Glede na navedeno bi bilo nepravilno in neupravičeno od pritožnice zahtevati, da bi vložila pritožbo zoper odločbo z dne 5. 10. 2017, prvič iz razloga pomanjkanja pravnega interesa, poleg tega pa pritožba tudi vsebinsko ne bi bila utemeljena. Zato bi šlo v primeru zahteve po vložitvi pritožbe tudi zoper to odločbo le za nepotrebno podvajanje postopkov in naložitev nesorazmernega bremena tožeči stranki, s tem pa za poseg v njene ustavne pravice do pokojnine. V takem primeru bi se potem namreč vodila dva sodna postopka, eden zoper začasno odločbo, drugi pa zoper dokončno odločbo. To pa je v nasprotju s 189. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb Ustave RS.

5. Skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. To pomeni, da gre za primarno uporabo določb ZDSS-1 in le če ta zakon določenega vprašanja ne ureja, je treba uporabiti določbe ZPP.

6. Po določbi prvega odstavka 274. člena ZPP predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe, tožbo zavrže, če je prepozna ali nedovoljena. Med drugim je nedovoljena tudi v primeru, če stranka nima pravnega interesa za njeno vložitev. Po določbi 75. člena ZDSS-1 pa se tožba zavrže tudi, če je bila vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno. ZDSS-1 v 63. členu določa, da je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta.

7. Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka. To pomeni, da mora stranka izkazati, da bi ugoditev njeni zahtevi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. 8. V obravnavanem primeru je tožnica s tožbo izpodbijala dokončno odločbo toženca št. ..., ... z dne 23. 8. 2017 v zvezi z začasno odločbo št. ... z dne 3. 4. 2017. Tekom sodnega postopka pa je toženec tožnici že dokončno odmeril starostno pokojnino z odločbo št. ... z dne 5. 10. 2017 in z njo nadomestil začasno odločbo z dne 3. 4. 2017. Tožnici je bila navedena odločba vročena 6. 10. 2017. Ker tožnica, kar navaja sama, zoper njo ni vložila pritožbe, je citirana odločba toženca z dne 5. 10. 2017 postala dokončna in tudi pravnomočna.

9. Čeprav je tožnica ob vložitvi tožbe zoper dokončno odločbo toženca z dnem 23. 8. 2017 v zvezi z začasno prvostopno odločbo z dne 3. 4. 2017 izkazovala pravni interes v tem sporu, pa tega zaradi dokončne in pravnomočne odločbe z dne 5. 10. 2017, nima več, saj se njen pravni položaj ne more več spremeniti ali izboljšati. Tožnica namreč ne more pridobiti več kot je pridobila z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 5. 10. 2017. Začasna odločba z dne 3. 4. 2017 ne obstaja več, oziroma je obstajala samo do izdaje odločbe z dne 5. 10. 2017 tako, da za tožnico nima več nobenih pravnih posledic. Tožnica od pravnomočnosti odločbe z dne 5. 10. 2017 ne more pridobiti več, kot ji je priznano z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 5. 10. 2017. Pravni učinki so bili namreč časovno omejeni do izdaje odločbe z dne 5. 10. 2017 in tudi če bi se tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne bi bilo mogoče izpostaviti stanja pred izdajo odločbe z dne 5. 10. 2017, saj je ta odločba nadomestila začasno odločbo z dne 3. 4. 2017. To pa pomeni, da ugotovitev nezakonitosti spornih aktov na pravni položaj tožnice ne bi imela nobenega pravnega učinka.

10. Sodišče prve stopnje je zaradi pomanjkanja pravnega interesa pravilno tožbo v skladu z določbo 274. člena ZPP zavrglo, pravilno pa je zavrglo tudi tožbo, vloženo zoper odločbo z dne 5. 10. 2017, skladno z določbo 75. člena ZDSS-1 zaradi pomanjkanja procesne predpostavke. Sodno varstvo je zagotovljeno pod pogoji določenimi v 63. členu ZDSS-1. Tožbo je mogoče vložiti zoper dokončni upravni akt oziroma v primeru molka organa, če je stranka vložila pritožbo zoper prvostopno odločbo, pa o njej v roku ni bilo odločeno in je zahtevala njeno izdajo, ta pa ni bila izdana niti v nadaljnjih 7 dneh (72. člen ZDSS-1). V nobenem primeru pa tožbe ni dopustno vložiti zoper prvostopno odločbo, če je stranka imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe pa ni vložila, ali jo je vložila prepozno (drugi odstavek 63. člena ZDSS-1).

11. Neutemeljene in brez podlage so pritožbene navedbe, da je tožnici s tem odvzeta pravica do pravnega varstva. V odločbi z dne 5. 10. 2017 je jasno naveden pravni pouk in dana možnost pritožbe, pa je tožnica ni izkoristila. Procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih je vezana na predhodno izveden upravni postopek.

12. Zmotno je tudi stališče pritožbe glede veljavnosti odločbe z dne 5. 10. 2017. Toženec je odločbo z dne 3. 4. 2017 nadomestil z odločbo z dne 5. 10. 2017. To pa ne pomeni, da odločba z dne 3. 4. 2017 še vedno velja. Glede na to, da je odločba z dne 5. 10. 2017 nadomestila začasno odločbo z dne 3. 4. 2017, je jasno, da odločba z dne 3. 4. 2017 ne velja več, pač pa le odločba z dne 5. 10. 2017 .

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo skladno z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.