Jedro

Ko se ugotavlja, ali je prišlo z objavo določenega članka do kršitve pravice do zasebnosti, je treba presojati članek kot celoto, njegov celoten pomen, ki je lahko razviden iz konteksta naslova, fotografij, grafične zasnove, poudarkov, njihov na običajen pomen in pri tem imeti v mislih povprečnega bralca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, in se sodba sodišča prve stopnje glede podlage zahtevka spremeni tako, da se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke za tožničino škodo do 100%.

II. Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi posega v njene osebnostne pravice in razžalitve z objavo članka v časopisu „D.“ z naslovom „V. S. ne kelnari“.

2.Zoper to sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami; ZPP) pravočasno pritožuje tožnica in višjemu sodišču predlaga, naj jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, toženki pa naloži plačilo stroškov. Meni, da je prvo sodišče popolnoma zgrešilo bistvo zadeve, saj gre za poseg v zasebnost, tožnica pa ni javna osebnost, da bi bil poseg v njeno zasebnost do kakršnekoli mere lahko upravičen. Poseg je bil strojen celo v njeno intimo in to brez njene privolitve, celo z njeno izrecno prepovedjo. Objave na spletni strani xxx.com ne pomenijo, da toženka ni storila kršitve, gre za internetno stran majhnega pomena, časopis toženke pa se je prodajal po celi Slovenji, poleg tega pa je šele ta objavil ime in priimek tožnice. Celo priča M.M. je povedala, da je članek napisala brez tožničinega imena, ki so ga kasneje dodali v uredništvu. Brezpredmetno je, ali naj bi šlo za resnične ali neresnične informacije, bistvo je, da se tožnico z imenom in priimkom povezuje s pornografskim filmom na način, ki za povprečnega bralca ustvaril vtis, da je tožnica promiskuitetna oseba, ki uživa, da svoje intimne posnetke deli z javnostjo. Tak vtis pusti članek kot celota, z objavljenimi poudarki, oblački, fotografijami, povezovanjem s hrvaško pevko S., katere pornografski posnetki so pred leti razburkali tamkajšnjo javnost. Nobenega javnega interesa ne sme biti za populistične objave z intimnega področja posameznikov, ki niso javne osebnosti.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev in opredeljuje svoje pritožbene stroške. Poudarja, da je spletni medij prvi objavil sporne govorice, vsebina njihovega članka pa je bila v tem, da tožnica v pornografskem filmu ne nastopa.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Materialnopravna presoja prvostopenjskega sodišča odločilnih pravno pomembnih dejstev glede podlage toženkine odškodninske odgovornosti je napačna.

6.V nasprotju s sodiščem prve stopnje pritožbeno sodišče ocenjuje, da časopisni članek „V.S. ne kelnari“ protipravno posega v tožničino zasebnost, za kar toženka odgovarja.

7.Ni spora o tem, kakšna je vsebina članka, ki ga je v svojem mediju „D.“ izdala tožena stranka in v katerem vidi tožnica podlago za svoje duševno trpljenje zaradi posega v njeno zasebnost, prav tako pa ni spora o slednjem, saj toženka tega ni konkretno prerekala v celoti (pač pa le glede trajanja oziroma intenzivnosti tožničinih duševnih bolečin). Vzročna zveza med ravnanjem in posledico tudi ni sporna, sporna je le toliko, kolikor se povezuje z vprašanjem protipravnosti ravnanja in odgovornosti toženke, o čemer pa razlogi sledijo spodaj.

8.Napačen je zaključek prvega sodišča, da zaradi objav na spletnem mediju xxxx.com pisanje toženke ne pomeni nedopustnega posega v tožničino zasebnost. Posameznik zaradi posega v svojo zasebnost ne izgubi pravice do le-te, ne izgubi pravice do varstva pred drugimi ali nadaljnjimi posegi. Ni pa šlo v konkretnem primeru za tak dogodek, ki bi bil splošno znan. Toženka ne zanika, da je objavila tudi ime in priimek tožnice, kar ni bilo objavljeno niti na omenjeni spletni strani in kar je bistvo posega v tožničino zasebnost. Zaradi spletnih opisov, da gre za natakarico v gostinskem lokalu, kjer je stregla tožnica, bi šlo lahko kvečjemu za oceno, ali je škodo povzročilo več oseb, kar ureja določba 3. odst. 186. čl. Obligacijskega zakonika.

9.Prav ima pritožnica, da je treba presojati članek kot celoto, njegov celoten pomen, ki je lahko razviden iz konteksta naslova, fotografij, grafične zasnove, poudarkov, njihov na običajen pomen in pri tem imeti v mislih povprečnega bralca (1).

10.Tako je treba presojati, da je bilo brez tožničinega dovoljenja objavljeno njeno ime in priimek v povezavi z govoricami na nekem spletnem forumu o tem, kdo je oseba, ki nastopa v pornografskem filmu, prav tako objavljenem na spletu, in to ob fotografijah, ki so očitno posnetki tega filma, skupaj s citati tega filma, ob tem pa je tožnica poimenovana kot „V.S.“ oziroma „S.“ ob omembi „privatnega filmčka“ hrvaške pevke S..

11.Za poseg v tožničino zasebnost ne more biti odločilno, da sporni članek povzema tudi njeno izjavo in izjavo lastnika lokala, v katerem je tožnica stregla, ki povesta, da tožnica v pornografskem filmu ne nastopa. (To bi bilo lahko pomembno pri oceni, ali gre ob posegu v zasebnost hkrati tudi za razžalitev njene časti in dobrega imena.) Očitno je, da tožnica ni želela (ni dovolila), da se to objavi (torej, da se sploh objavi njeno zanikanje, ki jo spravlja v zvezo s pornografskimi posnetki).

12.Pritožba ima prav, da pri spornem zapisu tudi ne gre za javni interes, saj tožnica ni javna osebnost (nobene stopnje). Zgrešen je zaključek prvega sodišča, da omenjeni članek korektno piše o „problematiki“ ugibanja na spletnem forumu o tem, kdo nastopa v nekem spletnem pornografskem posnetku. Toženka z objavo tožničinega imena v povezavi s temi ugibanji ni ravnala korektno, nasprotno, ravnala je brez podlage (brez tožničinega dovoljenja) in tedaj protipravno in tudi krivdno, saj je namenoma, torej naklepno, objavila članek na način, na kakršnega ga je objavila.

13.Poseg v tožničine osebnostne pravice, in sicer konkretno v njeno pravico do zasebnosti (intimnosti privatnega življenja), je bil tako zelo očitno storjen. Zato je odgovornost toženke podana ne glede na vprašanje, ali je bila tožnica z istim pisanjem tudi razžaljena oziroma ali sta bili prizadeti njena čast in dobro ime.

14.Pritožbeni očitki se tako izkažejo za utemeljene, zato je bilo treba pritožbi glede temelja ugoditi in z vmesno sodbo odločiti, da je tožničin tožbeni zahtevek po temelju utemeljen (5. alineja 358. čl. ZPP v zvezi s 315. čl. ZPP). Glede višine zahtevka je bilo treba zaradi neugotovljenih pravnorelevantnih dejstev zadevo vrniti v novo sojenje. Tekom le-tega naj sodišče prve stopnje ugotovi obseg škode, ki jo je utrpela tožnica in ji odmeri pravično denarno odškodnino zanjo. Ne bi bilo v skladu z namenom sistema dvostopenjskega sojenja in funkcijo pravice do pravnega sredstva, če bi pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo prvič odmerilo šele sodišče druge stopnje (355. čl. ZPP).

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.

(1) Povprečnega bralca denimo tuja literatura opredeljuje nekje vmes med izjemno sumničavim človekom in izjemnim naivnežem, bil naj bi v bistvu pošten in razumen ter ne dela sovražnih zaključkov na podlagi trhlih argumentov, vendar pa je do določene mere tudi lahkomiseln, saj senzacionalističnih novic ne sprejema posebej previdno ali kritično. Glej Milmo P., Rogers H., Gatly on libel and slander, 9th ed., Sweet & Maxwell, London 1998, str. 91.