Jedro

Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Na pravilnost vročitve ne vpliva dejstvo, da je pošta dolžnici odpovedala uporabo poštnega predala. Prav tako ni bistveno, da je bilo pisanje, ki je bilo dolžnici predhodno puščeno v poštnem predalu, po zaprtju poštnega predala vrnjeno sodišču. Vročitev sklepa o izvršbi je bila namreč pravilno opravljena že pred zaprtjem poštnega predala in je že takrat veljavno nastopila fikcija vročitve. Do odpovedi uporabe poštnega predala in vrnitve sklepa o izvršbi sodišču je namreč prišlo po izteku ugovornega roka, zaradi česar ravnanje pošte ni v ničemer vplivalo na možnost dolžnice, da bi se, če bi sledila svoji zakonski obveznosti redno prazniti poštni predal (prvi odstavek 139.b člena ZPP), s sklepom o izvršbi seznanila dovolj zgodaj, da bi zoper sklep o izvršbi lahko vložila pravočasen ugovor.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I 625/2021 z dne 9. 2. 2022 se zavrne in se navedeni sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I 625/2021 z dne 4. 10. 2021 se zavrne in se navedeni sklep potrdi.

III. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 10. 2021 kot prepozen zavrglo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi. Dolžnica je zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo in hkrati predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. O dolžničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 9. 2. 2022 in predlog zavrnilo. Tudi zoper ta sklep je dolžnica vložila pravočasno pritožbo.

2. Dolžnica je sklep z dne 4. 10. 2021 izpodbijala z obrazložitvijo, da se s sodnim pisanjem (sklepom o izvršbi), ki ji je bilo 29. 6. 2021 puščeno v poštnem predalu, ni mogla seznaniti, saj je bilo pisanje zaradi samovoljnega ravnanja P., ki je dolžnici zaprla poštni predal, vrnjeno sodišču. S pisanjem se je tako lahko seznanila šele, ko ji je bilo vročeno v varni elektronski predal, to pa je bilo 31. 8. 2021, zaradi česar je bil ugovor, ki ga je vložila 8. 9. 2021, vložen v roku 8 dni od vročitve in s tem pravočasen. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek zaradi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. V pritožbi zoper sklep z dne 9. 2. 2022 je dolžnica trdila, da vročitev v poštni predal ni mogla imeti za posledico začetka teka roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, saj se s sodnim pisanjem, ker je bilo to zaradi samovoljnega zaprtja poštnega predala vrnjeno sodišču, ni mogla seznaniti, ampak se je z njim lahko seznanila šele, ko ji je bilo posredovano v varni elektronski predal, tj. 31. 8. 2021. Navedla je tudi, da je vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na sodbi in sklepu Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. P 32/2018 z dne 4. 10. 2018, saj za navedeni sodni postopek sploh ni vedela in ji v tistem postopku tudi niso bila vročena nobena pisanja, ki posledično tudi niso mogla postati pravnomočna in izvršljiva. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Upnik je v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 9. 2. 2022 tej obrazloženo nasprotoval in predlagal njeno zavrnitev. Stroškov ni priglasil. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 10. 2021 izhaja, da je imela dolžnica s pošto M. sklenjen dogovor o uporabi poštnega predala št. 5. V takem primeru se skladno z določbami 139.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vročitev opravi tako, da se pisanje naslovniku vroči neposredno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu. Pri tem pa se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v poštnem predalu pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik v tem roku pisanje dvigne, se šteje vročitev za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če naslovnik v 15 dneh pisanja ne dvigne, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po poteku tega roka vročevalec pisanje pusti v poštnem predalu naslovnika.

7. Iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje (ki jih potrjujejo tudi podatki spisa, tj. obvestilo o opravljeni vročitvi delovodna številka, ki pripada redni številki 10 spisa) nadalje izhaja, da je bilo v poštnem predalu dolžnice 11. 6. 2021 puščeno obvestilo o prispelem pismu (tj. sklepu o izvršbi z dne 9. 6. 2021 in predlogu za izvršbo z dne 25. 5. 2021 s prilogami) z navedbo, kje je pismo in z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker dolžnica v tem roku pisma ni prevzela, ji je bilo 29. 6. 2021 puščeno v poštnem predalu.

8. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 4. 10. 2021 pravilno ugotovilo, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžnici opravljena skladno z določbami prvega do tretjega odstavka 139.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, in tudi, da je bil dolžnici, ki pisanja v roku 15 dni ni dvignila, sklep o izvršbi na podlagi zakonske fikcije vročitve, določene v tretjem odstavku 139.b člena ZPP, vročen s potekom tega roka, tj. 26. 6. 20211. 8-dnevni rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi je za dolžnico tako začel teči naslednji dan, 27. 6. 2021 (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in se je, ker je bila zadnji dan roka nedelja, iztekel v ponedeljek, 5. 7. 2021 (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).2

9. Nepravilno je pritožbeno stališče, da fikcija vročitve ni nastopila, ker se dolžnica s pisanjem dejansko ni seznanila. Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Dolžnici je pošta skladno s tretjim odstavkom 139.b člena ZPP neprevzeto pisanje po izteku 15-dnevnega roka tudi pustila v njenem poštnem predalu. Na ta način sta sodišče kot pošiljatelj in pošta, ki je opravljala vročanje, storila vse, da bi se dolžnica s pisanjem lahko dejansko seznanila. Glede na to, da je dolžnica s pošto sama sklenila dogovor o uporabi poštnega predala, v katerega naj se ji vročajo poštne pošiljke, pa je bilo tudi razumno pričakovati, da se bo dolžnica, ki je na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 139.b. člena ZPP zavezana poštni predal redno prazniti, s pisanjem pravočasno seznanila.

10. Na pravilnost vročitve ne vpliva dejstvo, da je pošta 19. 7. 2021 dolžnici odpovedala uporabo poštnega predala. Prav tako ni bistveno, da je bilo pisanje, ki je bilo dolžnici predhodno puščeno v poštnem predalu, po zaprtju poštnega predala vrnjeno sodišču. Vročitev sklepa o izvršbi je bila namreč pravilno opravljena že pred zaprtjem poštnega predala in je že takrat veljavno nastopila fikcija vročitve. Za presojo učinkov vročitve sklepa o izvršbi (in posledični začetek teka roka za ugovor zoper sklep o izvršbi) tudi ni bistveno, da je sodišče prve stopnje dolžnici sklep o izvršbi po zaprtju poštnega predala in vrnitvi pisanja sodišču poslalo še v varni elektronski predal. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je to storilo zgolj z namenom, da se je dolžnica dejansko seznanila z vsebino pisanja, vendar ponovna vročitev ni imela za posledico novega začetka teka ugovornega roka. Zato tudi ni pomembno, da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 4. 10. 2021 napačno navedlo datum, ko je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen v varni elektronski predal, in sicer 30. 8. 2021 namesto pravilno 31. 8. 2021. 11. Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 4. 10. 2021 pravilno ugotovilo, da je dolžnica ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je vložila šele 8. 9. 2021, vložila po izteku ugovornega roka, torej prepozno.

12. Dolžnica bi v takem primeru vsebinsko obravnavo prepozno vloženega ugovora lahko dosegla preko instituta vrnitve v prejšnje stanje, če bi izkazala da je rok za vložitev ugovora zoper sicer pravilno vročen sklep o izvršbi zamudila iz upravičenih razlogov (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 36. člen ZIZ). V takem primeru bi lahko dosegla tudi razveljavitev (sicer formalno pravilno) izdanega sklepa o zavrženju prepoznega ugovora (drugi odstavek 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ta namen bi dolžnica morala izkazati utemeljene razloge, ki so ji v relevatnem obdobju (tj. od 11. 6. 2021, ko ji je bilo v poštnem predalu puščeno pismo s sklepom o izvršbi, do izteka ugovornega roka, 5. 7. 2021) preprečevali prevzem sklepa o izvršbi in s tem seznanitev s sklepom o izvršbi ter posledično vložitev pravočasnega ugovora.

13. Dolžnica je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s tem trdila, da zaradi poškodbe desnega zapestja ni bila sposobna voziti avtomobila, da od 8. 8. 2020 dalje, ko si je pri padcu v P. poškodovala desno zapestje, ni bila sposobna za delo in je bila v bolniškem staležu, da je bila močno ogrožena zaradi okužbe s COVID-19 in da je bila v času, ko bi ji moral biti vročen sklep o izvršbi, psihično zlomljena zaradi stvari, ki so se ji takrat dogajale. Vse navedeno naj bi dolžnici onemogočalo, da bi se vozila v M. in prevzemala pošto. V dokaz je predložila odločbe ZZZS z dne 20. 5. 2021, 11. 5. 2021 in 28. 4. 2020, izvide z dne 11. 8. 2020, 12. 1. 2021 in 13. 5. 2021, napotnico z dne 12. 1. 2021 in elektronsko komunikacijo dolžnice z osebno zdravnico oziroma zdravstvenimi ustanovami (10. 2. 2021, 8. 12. 2020) ter predlagala svoje zaslišanje.

14. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 9. 2. 2022, s katerim je odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ugotovilo, da se listine o zdravstvenem stanju dolžnice, ki jih je predložila v dokaz svojih navedb, ne nanašajo na relevantno obdobje in da iz njih ne izhajajo ovire, zaradi katerih dolžnica v juniju 2021 pošiljke ne bi mogla prevzeti. Dolžnica v pritožbi tem ugotovitvam sodišča prve stopnje ni nasprotovala, zaradi česar jih je pritožbeno sodišče štelo kot pritožbeno nesporne.3 Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo (česar pritožba prav tako ne izpodbija), da dolžnica ni niti določno pojasnila, kdaj naj bi imela psihične težave, ki naj bi ji preprečevale praznjenje poštnega predala in tudi ne na kakšen način naj bi ji bilo preprečeno praznjenje poštnega predala, ter pravilno zaključilo, da nedoločnih in nasubstanciranih navedb ni mogoče dopolnjevati z dokaznim predlogom zaslišanja dolžnice.

15. Dejstva, ki jih kot ključna izpostavlja pritožba, tj. da je P. d.o.o. dolžnici 19. 7. 2021 odpovedala uporabo poštnega predala in pisanje s sklepom o izvršbi nato vrnila sodišču ter da se je dolžnica s sklepom o izvršbi dejansko seznanila šele, ko ji je bil vročen v varni elektronski predal (31. 8. 2021), ki jih je sicer ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in ki jih potrjujejo tudi podatki spisa, pa za presojo utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje niso bistvena. Do odpovedi uporabe poštnega predala in vrnitve sklepa o izvršbi sodišču je namreč prišlo po izteku ugovornega roka, zaradi česar ravnanje pošte ni v ničemer vplivalo na možnost dolžnice, da bi se, če bi sledila svoji zakonski obveznosti redno prazniti poštni predal (prvi odstavek 139.b člena ZPP), s sklepom o izvršbi seznanila dovolj zgodaj, da bi zoper sklep o izvršbi lahko vložila pravočasen ugovor.

16. Ker torej dolžnica ni izkazala obstoja upravičenih razlogov, ki bi ji v relevantem obdobju preprečevali dvig pošte iz poštnega predala in vložitev pravočasnega ugovora, je sodišče prve stopnje njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.

17. Za presojo pravilnosti sklepa z dne 9. 2. 2022 niso bistvene navede dolžnice, da je v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov (tj. sodba in sklep Okrajnega sodišča v Žalcu P 32/2018 z dne 26. 10. 2021), 26. 10. 2021 vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, o katerem še ni odločeno. Morebitna naknadna razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe, ki je izvršilni naslov, ni razlog, zaradi katerega bi dolžnica lahko dosegla vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi takšne odločbe. Če bo dolžničinemu predlogu ugodeno, pa bo to predstavljalo razlog za ustavitev izvršbe na podlagi 76. člena ZIZ.

18. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zoper sklep z dne 9. 2. 2022 kot neutemeljeno zavrnilo in navedeni sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Glede na to, da je dolžnica ugovor zoper sklep o izvršbi vložila po izteku ugovornega roka, ker s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni uspela, pa tudi ni pogojev za razveljavitev sklepa o zavrženju prepoznega ugovora na podlagi drugega odstavka 116. člena ZPP, je ob odsotnosti uradoma upoštevanih kršitev pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tudi pritožbo dolžnice zoper sklep z dne 4. 10. 2021 in tudi navedeni sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasila le dolžnica. Dolžnica s pritožbama ni uspela, zaradi česar njeni pritožbeni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi ji jih upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), in jih mora kriti sama.

1 Skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015 fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS. 2 Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 4. 10. 2021 (točka 4 obrazložitve) sicer zmotno ugotovilo, da se je rok za vložitev ugovora iztekel 4. 7. 2021, saj je bil ta dan nedelja. Vendar pa navedeno ne vpliva na pravilnost nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje (točka 7 obrazložitve), da je bil ugovor, ki je bil vložen šele 8. 9. 2021, vložen po izteku 8-dnevnega zakonskega ugovornega roka, določenega v tretjem odstavku 9. člena ZIZ. 3 K temu pa pritožbeno sodišče še dodaja, da so trditve dolžnice o zdravstveni nezmožnosti in bolniškem staležu v relevantem obdobju (kar naj bi kazalo na to, da ni bila sposobna voziti avtomobila in prevzeti pošte v M.) celo v očitnem nasprotju z listinami, ki jih je predložila dolžnica. Iz odločbe ZZZS z dne 20. 5. 2021 (l. št. 94) namreč izrecno izhaja, da je bila delna nezmožnost dolžnice za delo (oziroma zmožnost za delo le v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno) podana le v obdobju do 10. 6. 2021, medtem ko je bilo v odločbi izrecno ugotovljeno, da je dolžnica od 11. 6. 2021 dalje zmožna za delo z obrazložitvijo, da iz priloženih izvidov specialista izhaja, da bo klinična slika dolžnice po tem datumu primerna za opravljanje njenega dela novinarke. Morebitne dokumentacije, ki bi izkazovala zatrjevane zdravstvene težave dolžnice v obdobju od 11. 6. 2021 do 5. 7. 2021, pa dolžnica ni predložila.