Jedro

Ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, za znesek teh stroškov zmanjševal znesek namenjen poplačilu ločitvenega upnika.

Izrek

Pritožbi upnika D. d.d. se ugodi in se stečajnemu dolžniku naloži, da upniku poleg v 3.tč. izreka izpodbijanega sklepa že priznanega zneska (306.021,18 EUR) izplača še znesek 32.518,38 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje : 1.) ugotovilo obstoj ločitvene pravice upnika D. d.d. na nepremičninah: parc.št. 2780/2, z.k. vložek št. 736, k.o. D. in na premičninah po sklepu Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. R 1, razen na premičninah, s katerimi stečajni dolžnik pri preizkusu terjatev dne 26.7.2006 ni razpolagal oziroma so bile evidentirane kot uničene, za poplačilo terjatve v višini 338.539,56 EUR in ugotovilo, da je posebna stečajna masa oblikovana iz kupnine za prodane premičnine v višini 29.210,90 EUR ter za prodano nepremičnino v višini 601.000,00 EUR in skupaj znaša 630.210,90 EUR; 2.) ugotovilo, da znašajo stroški stečajnega postopka, ki bremenijo posebno stečajno maso 32.518,38 EUR; 3.) stečajnemu dolžniku naložilo, da po pravnomočnosti sklepa poplača ločitvenega upnika D. d.d. v višini 306.021,18 EUR v roku 15-ih dni ter 4.) odločilo, da se presežek posebne stečajne mase v višini 291.671,34 EUR, ki bo ostal po plačilu ločitvenega upnika prenese v razdelitveno maso iz katere se poplačajo nezavarovane terjatve.

Zoper navedeni sklep, se je glede odločitve pod točko 4 izreka se je pritožil upnik D. d.d. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče sicer povsem pravilno ugotovilo obstoj pritožničine ločitvene pravice, pa tudi ugotovljeni višini stroškov, ki bremenijo posebno maso, pritožnica ne nasprotuje. Ne more pa se strinjati s tem, da se – v situaciji, ko posebna stečajna masa zadošča za poplačilo tako terjatve ločitvene upnice v celoti, kakor tudi stroškov, ki bremenijo posebno stečajno maso – ti stroški odštejejo od višine ugotovljene pritožničine terjatve. Sodišče prve stopnje je tako odločitev oprlo na smiselno uporabo 2. odst. 10. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), kar pa po mnenju pritožnice pomeni nepravilno uporabo materialnega prava. Ker je imela pritožnica zastavno pravico na premoženju, ji ta pravica daje pravico, da se poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (1. odst. 128. čl. Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Omejitve stvarne pravice, v primeru, ko je nad dolžnikom začet stečajni postopek, ureja stečajni zakon. Nesporno je, da se tudi stroški unovčenja posebne stečajne mase prednostno poravnavajo iz vrednosti zadevnega premoženja. Vendar pa niti ZPPSL, niti drug zakon nima določbe, ki bi stvarno (zastavno) pravico ločitvenega upnika omejevala tako močno, da bi se ti stroški, v situaciji, ko je vrednost posebne mase večja od terjatve ločitvenega upnika in stroškov posebne mase skupaj, odšteli od upnikove terjatve. Zato pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v točki 4 spremeni tako, da gre v razdelitveno maso za nezavarovane terjatve le 259.152,56 EUR, razlika v višini 32.518,38 EUR pa se izplača ločitveni upnici. Podrejeno pa pritožnica predlaga, da naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 4. točki razveljavi ter vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba upnika je utemeljena.

Ločitveni upniki se poplačajo iz posebne stečajne mase, ki jo predstavlja prodano premoženje, na katerem obstaja v stečajnem postopku ugotovljena ločitvena pravica. Iz posebne stečajne mase se poplačajo tudi stroški, ki so neposredno povezani z unovčenjem premoženja, ki tvori posebno stečajno maso ter sorazmeren del nagrade stečajnega upravitelja, odmerjen glede na vrednost unovčene posebne stečajne mase. Ti stroški se iz posebne (ločene) stečajne mase poplačajo pred poplačilom ločitvenega upnika iz premoženja, ki je bilo predmet ločitvenih pravic. Prav pa ima pritožba, da ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko posebna stečajna masa zadošča za poplačilo navedenih stroškov in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, za znesek teh stroškov zmanjševal znesek namenjen poplačilu ločitvenega upnika. V primeru, ko kupnina po odbitju stroškov zadošča za poplačilo celotne terjatve upnika, je dolžno sodišče le-temu priznati in izplačati njegovo v celoti, preostali del pa se, kot je sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, prenese v razdelitveno maso, iz katere se bodo poplačale nezavarovane terjatve.

Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, kot je navedeno zgoraj, pač pa je kljub temu, da posebna stečajna masa bistveno presega z ločitveno pravico upnika zavarovano terjatev in stroške, terjatev zmanjšalo za ugotovljene stroške, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča napačno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo ter dolžniku naložilo, da mu izplača še znesek 32.518,38 EUR, ki mu ga je neutemeljeno odtegnilo. Ni pa pritožbeno sodišče posegalo v 4.tč. izreka, kot je predlagal upnik, saj predstavlja razliko, ki jo mora stečajni dolžnik prenesti v razdelitveno maso še vedno znesek 291.671,34 EUR (630.210,90 EUR – 338.539,56 EUR).