Jedro

Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasja med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pozove uradna oseba, ki vodi postopek prizadete lastnike, da v 30 dneh sprožijo sodni postopek za ugotovitev meje. Če ti v navedenem roku ne sprožijo sodnega postopka, se meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. V primerih, ko meja zaradi nedoseženega soglasja ni postala dokončna, se v skladu z določbami 1. odstavka 15. člena ZZKat in 53. člena Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76 in 6/87) potek posestne meje prevzame do odprave navedenega nesoglasja iz podatkov obstoječega katastra.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Območne geodetske uprave A., Izpostava B. z dne 30. 11. 2000, s katero je bil zavrnjen tožničin ugovor na razgrnjene podatke.

Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bil zaradi izvedbe zemljiško katastrske izmere dne 5. 10. 1993 izveden mejni ugotovitveni postopek za parc. št. 2055/6 k.o. ... Iz zapisnika št. 7 je razvidno, da zaradi nesoglasja med navzočimi prizadetimi lastniki ni bila ugotovljena in tudi ne zamejničena lega posestne meje med parc. št. 2055/6 in 2055/4, kar je s svojim podpisom na zapisniku potrdil takratni lastnik parc. št. 2055/6, A.A. Tožena stranka se sklicuje na določbe 1. odstavka 15. člena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86, v nadaljevanju: ZZKat) in 53. člena Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Navodilo, Uradni list SRS, št. 2/76 in 6/87), po katerih se meja do odprave nesoglasja oziroma do sodne določitve meje prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. Prvostopni organ je stranke pozval, da sprožijo sodni postopek, kar je tožnica kot pooblaščenka takratnega lastnika parc. št. 2055/6 dne 29. 8. 1996 tudi storila, vendar je 28. 5. 1997 predlog za sodno ureditev meje umaknila. Iz spisne dokumentacije je nadalje razvidno, da je bila dne 25. 5. 1994 opravljena razgrnitev podatkov nove zemljiško katastrske izmere za parc. št. 36, 2055/1, 2055/3, 2055/5 in 2055/6 k.o. .... Na razgrnjene podatke je v skladu z 22. členom ZZKat tožnica vložila ugovor, da je v mejnem ugotovitvenem postopku prišlo do nesoglasja glede postavitve mejnikov med parc. št. 2055/6 in 2055/4 ter 2055/5 in da želi počakati na rešitev mejnega spora. Prvostopni organ je v skladu z 22. členom ZZKat z odločbo ugovor pravilno zavrnil, saj meja med parc. št. 2055/6 in 2055/4 ni bila dokončno urejena. Kopija katastrskega načrta je uraden dokument o poteku meje in zato ni neveljavna, bistveno pa je, da meja med parc. št. 2055/6 in 2055/4 ni dokončna in jo je v upravnem postopku mogoče ponovno ugotavljati. Ko bo ta meja soglasno urejena v upravnem postopku oziroma, če bo sodno urejena, jo bo prvostopni organ evidentiral v svojih evidencah in vpisal tudi v katastrski načrt. Tožnica v tožbi navaja, da pri novi izmeri v letu 1993 ni bila upoštevana prvotna izmera iz leta 1971. Na podlagi odločbe Občine B. z dne 29. 3. 1972 je iz osnovne parc. št. 2055/1 nastala nova parc. št. 2055/4 k.o. ..., ki je bila izmerjena in zamejničena 15. 6. 1971. Dne 5. 10. 1993, ko je potekala nova izmera, B.B. v mejnem ugotovitvenem postopku ni uporabil veljavnih katastrskih podatkov. Od parc. št. 2055/6 je bilo odmerjeno približno 10 m njihovega zemljišča in priključeno k parc. št. 2055/4, vendar brez njihove navzočnosti in soglasja. Ob novi izmeri so bile proti njihovi volji združene parc. št. 2055/3, 2055/5 in 2055/6 v parc. št. 2055/5. Ker je bilo to stavbno zemljišče razparcelirano po zazidalnem načrtu, tožnica želi, da tako tudi ostane. Ker je želela urediti posestno mejo parc. št. 2055/6 s sosednjo parc. št. 2055/4, sta z možem dne 29. 4. 1996 vložila zahtevo na GU B. za postavitev mejnikov nazaj na prvotno odmero iz leta 1971. Geodetska uprava B. jo je glede določitve meje napotila na sodišče in je dne 29. 8. 1996 sprožila postopek za sodno ugotovitev meje. Ko je izvedela, da sosed C.C. ni pravi krivec za uradno prestavljeno mejo pri spornih parcelah, je dne 28. 5. 1997 predlog za sodno ugotovitev meje umaknila. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja, ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni priglasilo udeležbe v postopku.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožena stranka pa je za svojo odločitev navedla tudi pravilne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Glede na tožbene ugovore pa sodišče še navaja: Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je bil zaradi izvedbe nove zemljiško katastrske izmere v k.o. ... v letu 1993 izveden mejni ugotovitveni postopek, v katerem je A.A., kot tedanji lastnik parc. št. 2055/6 k.o. ..., dne 5. 10. 1993 podpisal ugotovitveni zapisnik za vse meje, razen za mejo med svojo parc. št. 2055/6 in parc. št. 2055/4, last .CC. Glede na takšno dejansko stanje se tožena stranka pravilno sklicuje na 1. odstavek 15. člena ZZKat. Če se namreč v mejnem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasja med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pozove uradna oseba, ki vodi postopek prizadete lastnike, da v 30 dneh sprožijo sodni postopek za ugotovitev meje. Če ti v navedenem roku ne sprožijo sodnega postopka, se meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. V obravnavanem primeru tožena stranka pravilno ugotavlja, da ker glede meje med parc. št. 2055/6 in 2055/4 k. o. ... med lastnikoma ni bilo doseženo soglasje, zato meja med navedenima parcelama ni dokončna. Po presoji sodišča je prvostopni organ postopal pravilno, ko je z odločbo, izdano na podlagi 2. odstavka 22. člena ZZKat, zavrnil ugovor tožnice na razgrnitev podatkov v postopku nove izmere. Pravilno pa je odločila tudi tožena stranka, ko je tožničino pritožbo zoper prvostopno odločbo kot neutemeljeno zavrnila. V obravnavanem primeru je bil namreč tožničin ugovor na razgrnjene podatke zavrnjen zato, ker se v mejnem ugotovitvenem postopku potek posestne meje med parc. št. 2055/6 in 2055/4 k. o. ... med prizadetima lastnikoma ni mogel ugotoviti v naravi in zato meja zaradi nedoseženega soglasja ni postala dokončna. V takih primerih pa se v skladu z določbami 1. odstavka 15. člena ZZKat in 53. člena navodila potek posestne meje prevzame do odprave navedenega nesoglasja iz podatkov obstoječega katastra. V obravnavani zadevi je zato parcelno stanje v zemljiško katastrskemu operatu še vedno vodeno tako kot pred zemljiško katastrsko novo izmero. Tožnica v tožbi ugovarja glede neurejenih mej in samovoljno izvedenih meritev na njenih parcelah. Ugovorov, ki se nanašajo na sporno mejo ni možno uveljavljati v postopku upravnega spora, temveč v sodnem nepravdnem postopku za ugotovitev posestne meje, kar pa sta tožnici pravilno pojasnila že upravna organa obeh stopenj.

Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.