Jedro

Predpogoj za zavrženje tožnikove prošnje po 67. členu ZUP je, da bi toženka jasno in določno pozvala tožnika na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Tega v obravnavani zadevi ni storila, saj ni določno navedla, s katerimi podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP mora tožnik dopolniti svojo prošnjo.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 1427/2023 z 29. 5. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijanega sklepa

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) zavrglo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah z opravilno številka I 128/2023 z dne 26. 4. 2023 (v nadaljevanju sklep o izvršbi).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik po skrbnici 8. 5. 2023 vložil prošnjo za dodelitev nujne BPP za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Toženka ga je pozvala, da verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi in predloži izpolnjen in podpisan obrazec BPP številka 1 ter izpolnjeno izjavo k prošnji za dodelitev BPP. Tožnik ji je odgovoril, da so nepotrebni pozivi na odpravo pomanjkljivosti. Ker je brez premoženja, procesno nesposoben s pokojnino, ki ne presega štiri osnovne zneske minimalnega dohodka, izpolnjuje pogoje za izjemno BPP, po rubežih njegove invalidske pokojnine pa tudi pogoje za redno BPP.

3.Toženka je ugotovila, da tožnik ni predložil izpolnjenega in podpisanega obrazca BPP številka 1 oziroma ni dopolnil prošnje tako, da bi vsebovala vse podatke iz drugega odstavka 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato ni mogla preveriti obstoja pogojev za dodelitev BPP. Njegova prošnja je nepopolna in nesposobna za obravnavo, zato jo je toženka zavrgla na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Povzetek navedb strank

4.Zoper izpodbijani sklep tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je treba po prvem odstavku 36. člena ZBPP nemudoma dodeliti BPP za dejanje, ki ga po preteku roka ni mogoče opraviti. Zoper sklep o izvršbi je bil dovoljen ugovor, ki ga je bilo treba vložiti do 10. 5. 2023. Čeprav so toženki poznani vsi podatki iz 32. člena ZBPP, ga je pozvala na dopolnitev prošnje. Tožnik navaja, da ji je iz njenih sodb znano, da je pravno nesposoben in brez denarja za odvetnika, da je nezakonito izgubil svoj poslovni subjekt, dediščino, podjetje, edini vir prihodkov, zdravje, dostojanstvo in pričakovano lepo in brezskrbno prihodnost. Znano ji je tudi, da po nezakonitih rubežih invalidske pokojnine izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in toženki naloži v plačilo 6.318,98 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Dodaja, da se mu s sklepom o izvršbi rubi pokojnina za plačilo pravdnih stroškov, ki so jih povzročili skrbniki v zadevi, ki se na Okrožnem sodišču v Kopru vodi pod opravilno številko P 302/2019.

5.Toženka je poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Presoja sodišča

6.Tožba je utemeljena.

7.Predmet tega upravnega spora je odločitev toženke o zavrženju tožnikove nepopolne prošnje za dodelitev BPP.

8.V skladu s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP pristojni organ za BPP zavrže prošnjo kot nedovoljeno s sklepom, s katerim odloči o prošnji za BPP. Prvi odstavek 67. člena ZUP določa, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. V skladu z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZUP organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi. Na navedeni pravni podlagi organ lahko zavrže vlogo le, če je vlagateljeva vloga formalno nepopolna. To pomeni, da vloga nima sestavin iz 66. člena ZUP in sestavin iz področnega zakona (tj. iz 32. člena ZBPP).

9.Iz tožnikovih tožbenih navedb smiselno izhaja, da je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen. Toženka je odločitev o zavrženju prošnje utemeljila z ugotovitvijo, da tožnik tudi po pozivu ni predložil izpolnjenega in podpisanega obrazca BPP številka 1 oziroma, da ni dopolnil prošnje tako, da bi vsebovala vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, zato ni mogla preveriti obstoja pogojev za dodelitev BPP po ZBPP.

10.Tožnik ni ugovarjal, da prošnje za dodelitev BPP ni vložil na predpisanem obrazcu, zato je to priznano dejstvo v skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11.Kdaj je prošnja za dodelitev BPP popolna, je določeno v 32. členu ZBPP. Glede na to zakonsko določbo je prošnja lahko podana na izpolnjenem in podpisanem obrazcu BPP številka 1 (prvi odstavek 32. člena ZBPP), lahko pa jo stranka napiše sama, pri čemer mora prošnja vsebovati podatke, ki so taksativno našteti v drugem odstavku 32. člena ZBPP. Ti podatki so: - osebno ime, davčna številka, enotna matična številka (v nadaljevanju EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; - osebno ime, davčna številka, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; - podatki o zadevi; - navedba oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da vložitev prošnje za dodelitev BPP na predpisanem obrazcu ni obvezna in da je lastnoročno napisana prošnja za dodelitev BPP lahko popolna, če vsebuje v drugem odstavku 32. člena ZBPP predpisane podatke.

12.Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, kateri podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP so v prošnji izostali oziroma so pomanjkljivi, zaradi česar je ni mogoče obravnavati. Prav tako iz poziva za dopolnitev prošnje z dne 22. 1. 2024 niso razvidni podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, s katerimi bi moral tožnik dopolniti svojo prošnjo. Toženka ga je le pozvala, naj verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, predloži izpolnjen in podpisan obrazec BPP številka 1 in izpolnjeno izjavo k prošnji za dodelitev BPP. Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa ni jasno, zaradi česa je tožnikova prošnja pomanjkljiva in posledično formalno nepopolna.

13.Ob takih okoliščinah izpodbijana odločitev ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom ZUP. Na podlagi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe namreč obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.

14.Če je obrazložitev upravne odločitve takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Po presoji sodišča bi morala toženka obrazložiti, zakaj je tožnikova vloga nepopolna oziroma katere podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP bi tožnik moral navesti v prošnji. Predpogoj za zavrženje tožnikove prošnje po 67. členu ZUP je, da bi toženka jasno in določno pozvala tožnika na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Tega v obravnavani zadevi ni storila, saj ni določno navedla, s katerimi podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP mora tožnik dopolniti svojo prošnjo.

15.Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj v izpodbijanem sklepu dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), izpodbijani del odločbe nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka 214. člena ZUP) in odločba ne vsebuje razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (5. točka 214. člena ZUP).

16.Glede na navedeno je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, zato ga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. V njem bo morala toženka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.

17.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter priloženega upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 37, 37/2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 67/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.