Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodelovanje tehničnega direktorja pri ugotavljanju identitete odtujenih izdelkov ni razlog za njegovo izločitev pri odločanju o disciplinski odgovornosti tožnika na drugostopnem disciplinskem organu.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev disciplinskih sklepov tožene stranke z dne 11.9.1997 in z dne 21.11.1997, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika nazaj na delo. Ugotovilo je, da je bil tožniku zaradi protipravne prisvojitve večje količine izdelkov tožene stranke disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja zakonito izrečen.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da so razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju, tako da se sodba glede očitka protipravne prisvojitve ne da preizkusiti, sodišče prve stopnje pa je bilo pri odločanju tudi pod nedovoljenim vplivom pooblaščenke tožene stranke, ki je tožnika poskušala neutemeljeno prikazati kot nasilneža. Hkrati sodišče ni upoštevalo absolutno bistvene kršitve določb predhodnega disciplinskega postopka pri toženi stranki, ko je o tožnikovi disciplinski odgovornosti kot član drugostopnega organa odločal tudi M., ki je bil prehodno vključen v raziskavo tožniku očitane kršitve in bi zato moral biti pri odločanju izločen. Za disciplinsko kršitev, kot se je očitala tožniku, po Pravilniku o disciplinski odgovornosti tožene stranke tudi sicer ni mogel biti zakonito izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, temveč le kateri od milejših ukrepov, obstoj olajševalnih okoliščin pa sodišče sploh ni preverjalo.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru je predlagala zavrnitev revizije.
Revizija ni utemeljena.
V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).
Za presojo zakonitosti odločitve sodišča so bistvene ugotovitve sodišča, da je tožena stranka v disciplinskem postopku tožnika utemeljeno spoznala za odgovornega, da si je v času od aprila do julija 1997 protipravno prilastil najmanj 9 hobokov po 20 l barve, to je izdelka tožene stranke, v skupni vrednosti 248.000 SIT, kar pomeni posebej nevarno dejanje, ki negativno vpliva tudi na ostale delavce, in povzročitev večje škode. Hkrati je sodišče ugotovilo, da dejstva na tožnikovi strani, ki bi predstavljala olajševalne okoliščine pri izreku disciplinskega ukrepa, niso obstajala. Na take dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano, saj sta jih nižji sodišči ustrezno obrazložili. Revizijski očitek, da ima izpodbijana sodba glede gornjih ugotovitev nasprotujoče si razloge, ni utemeljen.
Sodišče poudari, da dejanje prisvojitve v ožjem smislu res ni bilo neposredno ugotovljeno. V nadaljevanju pa podrobno analizira izvedene dokaze in po tehtanju vsakega posebej in vseh dokazov skupaj pride do prepričljivega zaključka, da je predmetna prisvojitev tožniku dokazana. Tožnik prav tako ni izkazal bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z ugotovitvijo, da na njegovi strani niso bile podane dejanske okoliščine, ki bi jih bilo potrebno upoštevati kot olajševalne okoliščine, zaradi katerih bi morala biti izvršitev tožniku izrečenega disciplinskega ukrepa pogojno odložena.
Očitek, da je bilo sodišče prve stopnje pri odločanju pod nedovoljenim vplivom pooblaščenke tožene stranke, ki je sodišče seznanila z (vsaj subjektivno občuteno) grožnjo s strani tožnika in predlagala prisostvovanje varnostnika na obravnavi, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sploh pa ne takšne kršitve, ki bi jo lahko tožnik v okviru 1. odstavka 370. člena ZPP uveljavljal v reviziji.
Glede uporabe materialnega prava pri presoji spornih disciplinskih sklepov revizijsko sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča druge stopnje, da M., ki je pri toženi stranki opravljal delo tehničnega direktorja, zaradi sodelovanja pri ugotavljanju identitete odtujenih izdelkov v tehničnem smislu s tožnikom ni bil v takšnem razmerju, da zaradi tega v smislu določb 2. odstavka 104. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) ne bi smel sodelovati pri odločanju na drugostopnem disciplinskem organu.
Tožena stranka je v disciplinskem postopku tožniku neposredno očitala res le splošno hujšo disciplinsko kršitev iz 29. točke 3. člena Pravilnika o disciplinski odgovornosti, to je protipravno prilastitev materiala podjetja, ne pa tudi kršitve v smislu določb 7. člena Pravilnika, za katere je izrecno predviden izrek disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Vendar je hkrati izrecno ugotovila, da pomeni tožnikova kršitev nevarno dejanje, ki negativno vpliva tudi na ostale delavce. V skladu z 89. členom ZDR (1990) se lahko disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, določene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije oziroma delodajalca. Ob ugotovitvi, da so bile s tožnikovo prisvojitvijo podane tudi kvalifikatorne okoliščine v smislu navedenega člena ZDR (1990), je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja tudi ob takšni pravni kvalifikaciji zakonito izrečen.
Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.