Jedro

V sporu majhne vrednosti sme sodišče dokazovanje izvesti po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank in ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP). Poziv sodišča toženki, naj se izreče o tem, ali kljub dejstvu, da ni podala nobenega dokaznega predloga, vztraja pri izvedbi naroka, ker bo sicer štelo, da ga umika, je bil podan v okviru izvrševanja navedenega zakonskega pooblastila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku, po katerem je toženka dolžna tožnici plačati 885,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2020 in toženki naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka.

2. Toženka v pritožbi zoper navedeno sodbo predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zaradi procesnih napak razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodba temelji na enostranskih dokazih in da tožnica ni uspela dokazati obstoja zatrjevanega dolga. Predložila je le odprte postavke, ki jim je sama že od začetka nasprotovala. S tem, ko se je oprlo na enostranske dokaze, je sodišče kršilo materialno pravo.

Nepravilna je ugotovitev, da se ni izrekla glede razpisa obravnave. Dne 29. 12. 2021 je sporočila, da želi izvedbo naroka. Ker je poziv prejela v petek 24. 12., je rok pričel teči 27. 12. Zaradi neizvedbe obravnave ji je bil onemogočen zagovor in soočenje z upnikom.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 454. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v sporu majhne vrednosti odloči brez naroka, če po prejemu pravočasno vloženih vlog ugotovi, da dejansko stanje ni sporno ali da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov in nobena stranka ni pravočasno predlagala izvedbe naroka. Bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti.

6. Pritožnica je v pravočasno vloženih vlogah tožbenemu zahtevku nasprotovala z navedbami, da tožnica ni upoštevala plačanih računov, da se telefonske številke ne ujemajo s sklenitvijo naročniškega razmerja, da nista izkazana višina in temelj zahtevka in da naj sodišče tožnico pozove k predložitvi pravilne dokumentacije. Predlagala je razpis narok, da se raziščejo in pojasnijo tožničine nepravilne trditve. Po ugotovitvi, da toženka ni predlagala izvedbe dokazov, jo je sodišče pozvalo, naj v treh dneh sporoči, ali vztraja pri predlogu za izvedbo naroka, ker bo sicer štelo, da predlog umika. Ker toženka pisanja ni prevzela, se šteje, da ji je bil dopis vročen 24. 12. 2021. 7. Sodišče je pravilno ugotovilo, da se je tridnevni rok iztekel v ponedeljek 27. 12. 2021 in da je toženkin odgovor, poslan 29. 12. 2021, prepozen. Ni namreč pomembno, ali je bil kateri od dni med tekom roka sobota, nedelja ali praznik. Le v primeru, ko je zadnji dan roka dela prost dan, se rok izteče naslednji delovni dan (četrti odstavek 111. člena ZPP).

8. V sporu majhne vrednosti sme sodišče dokazovanje izvesti po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank in ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP). Poziv sodišča toženki, naj se izreče o tem, ali kljub dejstvu, da ni podala nobenega dokaznega predloga, vztraja pri izvedbi naroka, ker bo sicer štelo, da ga umika, je bil podan v okviru izvrševanja navedenega zakonskega pooblastila. Ker toženka v danem roku na poziv ni odgovorila, ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožnica ne zatrjuje, da sodišče ni izvedlo katerega od dokazov, ki bi ga sama predlagala. Pravilno je tudi stališče v izpodbijani sodbi, da je dokazno breme glede trditev o prenehanju terjatve pri njej. O – sicer pavšalni trditvi o zmotni ugotovitvi obstoja terjatve – pa se sodišče druge stopnje ne more izreči, ker pritožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ni dovoljen (prvi odstavek 458. člena ZPP).

10. Po navedenem je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).