Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je zoper toženko vložil zahtevek za prenehanje kršenja njegovih osebnostnih pravic, objavo sodbe ter plačila odškodnine, ker je toženka 3. 10. 2022 na svoji spletni strani objavila dva članka, ki jih je isti dan povzel tudi drug medij, v katerih je tožnika označila kot blejskega gradbenika in kmeta ter navedla njegova ime in priimek. O tožniku je pisala prepoznavno. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je za pisanje toženke obstajal javni interes.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval: a) da toženka iz spornih člankov objavljenih na svoji spletni strani, odstrani osebno ime tožnika, tako da ne bo prepoznana njegova identiteta, b) da se toženki v zvezi s tožniku očitanim kaznivim dejanjem prepove, da bi na svojih spletnih straneh ali drugih tiskanih publikacijah prepoznavno poročala o tožniku, c) da mu mora toženka plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter č) da je toženka dolžna na svoji spletni strani na lastne stroške objaviti sodbo v obravnavani zadevi po njeni pravnomočnosti. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek, da se toženki v zvezi s tožnikom očitanim kaznivim dejanjem do njegovega pravnomočnega zaključka prepove, da bi na svojih spletnih straneh ali drugih tiskanih publikacijah prepoznavno poročala o tožniku, ugodilo ugovoru toženke zoper začasno odredbo ter sklep o izdaji začasne odredbe razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe tudi v preostalem delu zavrnilo. Tožniku je naložilo, da mora toženki povrniti stroške postopka.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

4.Zoper takšno odločitev tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: "Katera so tista kazniva dejanja oziroma kako visoka kazen mora biti zagrožena v kazenskem zakonu, da pravica do informiranosti javnosti v smislu poimenskega poročanja medijev o brezimnih posameznikih v odprtih kazenskih postopkih pretehta nad posameznikovo pravico do zasebnosti? Ali je dejanje, ki naj bi se v kazenskem postopku očitalo tožniku, v okoliščinah v katerih naj bi bilo storjeno, tako hudo kaznivo dejanje, da v konkretnih okoliščinah pretehta nad njegovo pravico do zasebnosti ob dejstvu, da gre za povsem anonimnega posameznika? Ali sta sodišči na prvi in drugi stopnji pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta zavzeli stališče, da je v konkretnem primeru pravica javnosti do obveščenosti pretehtala nad tožnikovo pravico do zasebnosti? Ali sta nižji sodišči kršili določbe postopka, ker se nista izrekli o razlogih o odločilnih dejstvih, s tem da nista pojasnili v čem je poimenska objava tožnikovih podatkov (imena, priimka, kraja njegovega bivanja in dejavnosti, s katero se tožnik ukvarja) pripomogla k celovitemu razumevanju storjenih dejanj, o katerih se je poročalo?"

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

ZvezaZakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2