Jedro

Izhajajoč iz postavljenih tožbenih zahtevkov v predmetnem sporu in položaja stranskega intervenienta, ki mu ga daje ZBan-1 in Zakon o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1), pritožba utemeljeno izpostavlja, da ima B.S. pravni interes, da v sporu zmaga toženka. Kot centralna banka Republike Slovenije (1. člen ZBS-1), ki opravlja nadzor nad bankami (217. člen ZBan-2), je po prepričanju sodišča druge stopnje nedvomno zainteresirana, da se v predmetnem sporu izkaže, da so bile ob vpisu sprememb v sodni register pri subjektu vpisa (toženki), ki so posledica izrednih ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, izpolnjene vse procesne in materialno pravne predpostavke za vpis. Pri tem velja tudi izpostaviti, da je vpise sprememb pri toženki na podlagi 262a. člena ZBan-1 predlagal stranski intervenient, zato mu je po prepričanju sodišče druge stopnje potrebno omogočiti, da v predmetnem sporu nadomesti morebitno toženkino pasivnost. Strinjati se je namreč s pritožbenimi izvajanji, da v nasprotnem primeru, torej v kolikor bosta tožnika s tožbo uspela, bo ugotovitev ničnosti vpisa povečanja osnovnega kapitala pri toženki razveljavila vpis učinkov izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki ga je na podlagi določb poglavja 7.7. ZBan-1 izrekla in izvršila Banka Slovenije. Takšna odločitev bi pa po mnenju sodišča druge stopnje nedvomno vplivala na njen javnopravni položaj in naloge, ki so opredeljene v ZBan-1 in ZBS-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu stranskega intervenienta ugodi in se mu dopusti, da na strani tožene stranke vstopi v pravdo kot stranki intervenient. II. Tožeča stranka je dolžna stranskemu intervenientu na strani tožene stranke v 15 dneh od dneva prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 33,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu Banke Slovenije ne ugodi, in se ji ne dopusti, da na strani tožene stranke (v nadaljevanju toženke) vstopi v pravdo kot stranki intervenient. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje stranski intervenient. V pritožbe graja pasivno legitimacijo toženke in nasprotuje stvarni pristojnosti prvostopnega sodišča. Glede stranske udeležbe v postopku navaja, da obstaja njegov pravni interes, saj bi morebitna ugotovitev ničnosti vpisa povečanja osnovnega kapitala, ki ga je v okviru izrednih ukrepov pri subjektu vpisa predlagala Banka Slovenije, razveljavila učinke izrednega ukrepa, ki ga je izrekla in izvršila Banka Slovenije. Njegov neposredni pravni interes za stransko udeležbo izhaja iz določb Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1), saj se bi z morebitno ugotovitvijo ničnosti vpisa v sodni register poseglo v izvajanje njegove pristojnosti iz sedmega odstavka 262.a člena ZBan-1. Zatrjuje tudi, da je vsakršna sprememba ali presoja vpisa v sodni register, ki ga je predlagal udeleženec postopka, že po sami definiciji nujni poseg v njegov pravni interes, ki ga je imel predlagatelj vpisa v fazi vložitve predloga. Iz tega razloga meni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju zmotno uporabilo materialno pravo in določbe ZBan-1. 3. Prva in druga tožeča stranka (v nadaljevanju tožnika) sta enotno odgovorila na pritožbo. Pritožbena izvajanja stranskega intervenienta prerekata in predlagata zavrnitev pritožbe. Zahtevata povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Toženka je odgovorila na pritožbo s predlogom, da se ji ugodi. Pridružuje se pritožbenim navedbam strankega intervenienta.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in opravilo uradni preizkus izpodbijane odločitve v smislu drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog B.S. za vstop v pravdo, ker je zaključilo, da toženka (pravilno stranski intervenient) v svojih posplošenih navedbah ni pojasnila ne obstoja pravnega razmerja med njo in toženko, niti pravnega razmerja do predmetnega spora. Ob tem je tudi pojasnilo, da zgolj dejstvo, da je toženki izdala odločbo, na podlagi katere je slednja opravila vpis v register, še ne zadostuje za ugotovitev obstoja pravnega razmerja, ki bi upravičeval njen pravni interes za vstop v predmetno pravdo (točka 7 obrazložitve). Takšno stališče je po prepričanju sodišča druge stopnje zmotno.

8. Ugotoviti je, da tožnika s tožbo zahtevata ugotovitev ničnosti vpisa sprememb osnovnega kapitala in sprememb statuta toženke z dne 18. 12. 2013 z utemeljitvijo, da navedeni vpisi temeljijo na listini, ki vsebuje neresničen podatek, da so bili toženki izročeni stvarni vložki. Kot izhaja iz navedb stranskega intervenienta iz pripravljalne vloge z dne 18. 6. 2014 je B.S. z odločbo o izrednih ukrepih odločila, da se v skladu s 262a. člena ZBan-1 povečanje osnovnega kapitala izvede s stvarnimi vložki. Izhajajoč iz prvega odstavka 253. člena ZBan-1 to pomeni, da je bil toženki izrečen izredni ukrep za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki ga Banka Slovenije izreče, če je v zvezi z banko podano povečano tveganje in je takšen ukrep v javnem interesu zaradi preprečitve ogroženosti stabilnosti finančnega sistema (4. in 1. točka prvega odstavka 253a. člena ZBan-1). Na podlagi sedmega odstavka 262a. člena ZBan-1 je bila Banka Slovenije upravičena zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala v imenu toženke predlagati vpis sprememb v sodni register.

9. Na podlagi prvega odstavka 199. člena ZPP se lahko tisti, ki izkaže pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Stranska intervencija je torej dopustna le, če ima intervenitent pravni interes, da v pravdi zmaga ena od strank in kadar je intervenitent s stranko v takšnem pravnem razmerju, da odločitev vpliva na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj. Bistvo intervencije je, da ko pomaga intervenient eni od strank, varuje svoje pravne interese. Zaradi tega mu daje pravni sistem možnost, da na eni strani nadzoruje stranko, od uspeha katere je odvisna njegova pravna situacija in na drugi strani tudi možnost, da s svojimi dejanji nadomesti strankino pasivnost.(1)

10. Izhajajoč iz postavljenih tožbenih zahtevkov v predmetnem sporu in položaja stranskega intervenienta, ki mu ga daje ZBan-1 in Zakon o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1), pritožba utemeljeno izpostavlja, da ima B.S. pravni interes, da v sporu zmaga toženka. Kot centralna banka Republike Slovenije (1. člen ZBS-1), ki opravlja nadzor nad bankami (217. člen ZBan-2), je po prepričanju sodišča druge stopnje nedvomno zainteresirana, da se v predmetnem sporu izkaže, da so bile ob vpisu sprememb v sodni register pri subjektu vpisa (toženki), ki so posledica izrednih ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, izpolnjene vse procesne in materialno pravne predpostavke za vpis. Pri tem velja tudi izpostaviti, da je vpise sprememb pri toženki na podlagi 262a. člena ZBan-1 predlagal stranski intervenient, zato mu je po prepričanju sodišče druge stopnje potrebno omogočiti, da v predmetnem sporu nadomesti morebitno toženkino pasivnost. Strinjati se je namreč s pritožbenimi izvajanji, da v nasprotnem primeru, torej v kolikor bosta tožnika s tožbo uspela, bo ugotovitev ničnosti vpisa povečanja osnovnega kapitala pri toženki razveljavila vpis učinkov izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki ga je na podlagi določb poglavja 7.7. ZBan-1 izrekla in izvršila Banka Slovenije. Takšna odločitev bi pa po mnenju sodišča druge stopnje nedvomno vplivala na njen javnopravni položaj in naloge, ki so opredeljene v ZBan-1 in ZBS-1. 11. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi stranskega intervenienta ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je dopustila stransko intervencijo Banke Slovenije na strani toženke.

12. O ostalih navedbah stranskega intervenienta glede pomanjkanja pasivne legitimacije toženke in nasprotovanju stvarne pristojnosti prvostopnega sodišča pa bo v nadaljevanju obravnavanja glavne stvari v postopku na prvi stopnji odločalo sodišče prve stopnje stopnje, saj takšne navedbe v intervencijskem sporu niso odločilne (200. člen v povezavi s prvim odstavkom 360. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

13. Stranki intervenient je upravičen tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka, saj je s pritožbo v celoti uspel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Njegovi pritožbeni stroški znašajo 33,00 EUR, kar predstavlja povračilo sodne takse za pritožbo.

14. Tožnika sama krijeta stroške odgovora na pritožbo, ker jih

ni šteti za potrebne pravdne stroške, saj sta v odgovoru na pritožbo zgolj ponovila svoja pravna naziranja (155. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Op. št. (1) : Prim. z L. Ude v Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 269.