Jedro

V skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, lahko revizijo vloži le tisti, ki ima zanjo pravni interes. Zaradi pogoja, da mora biti revizija pred tem dopuščena, mora stranka izkazovati pravni interes že za vložitev predloga za dopustitev revizije. Ta je podan, če bi ugoditev reviziji pomenila za predlagatelja določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja v primeru predloga za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja, to je doseči spremembe sodbe Upravnega sodišča.

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, št. 330-31/202-34(308) z dne 27. 5. 2022, in 1. točko odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-274/2022/2 z dne 30. 9. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odobril prodajo zemljišč parc. št. 426/38 in 426/39, obe k. o. ..., med tožnikom kot kupcem in prodajalko Republiko Slovenijo, zanjo družba Slovenski državni gozdovi (v nadaljevanju RS), zavrnil pa zahtevo A. A. za odobritev njegovega pravnega posla. Drugostopenjski upravni organ je po tožnikovi pritožbi spremenil 1. točko izreka prvostopenjske odločbe tako, da je dodal, da se kupoprodaja navedenih zemljišč odobri na podlagi sprejema ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ter izvedene javne dražbe za kupnino v višini 35.000,00 EUR.

2.Upravno sodišče je tožniku priznalo pravni interes za tožbo zoper odločbo o odobritvi njegovega pravnega posla z razlago, da kupec v primeru javne dražbe sicer plača višjo kupnino od tiste, ki jo je akceptiral s sprejemom ponudbe, vendar to ne pomeni, da zoper odločitev o odobritvi pravnega posla z višjo kupnino, doseženo na javni dražbi, nima pravnega varstva. Če bi se namreč izkazalo, da je bilo predhodno vprašanje o statusu kmeta tretje osebe napačno rešeno, pravni posel z vsebino, kakršna je bila dogovorjena na javni dražbi, ne bi mogel biti odobren. V nadaljevanju je zavrnilo tožbeno stališče, da bi moral organ najprej pravnomočno odločiti o vrstnem redu predkupnih pravic oziroma o tem, ali ima tretja oseba (konkretno A. A.) status kmeta. Toženka je to utemeljeno presojala v okviru odločanja o odobritvi pravnega posla. Zavrnilo je tudi tožbeno stališče, da je treba pri ugotavljanju statusa kmeta upoštevati dohodek, ki pripade na posamezno osebo, ki živi in dela na kmetiji.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije z dvema pravnima vprašanjema. Bistvo vprašanj in navedb v predlogu se nanaša na ugotavljanje statusa kmeta v povezavi z ugotavljanjem dohodka iz kmetijske dejavnosti v okoliščinah, ki so podane v obravnavani zadevi, in na dolžnost upravnega organa, da še pred izvedbo javne dražbe za prodajo kmetijskega zemljišča, ki je stvarno premoženje države, izda ugotovitveno odločbo o tem, da sta kupca kot kmeta uvrščena na isto mesto glede predkupne pravice.

4.Vrhovno sodišče je predlagatelja - upoštevaje, da je s svojo vlogo za odobritev pravnega posla v upravnem postopku uspel - pozvalo, naj pojasni svoj pravni interes za upravni spor in posledično tudi za revizijo. V odgovoru je navedel, da zaradi napačne odločitve upravnega organa, da imata on in A. A. enakovredno predkupno pravico, zemljišč ni mogel kupiti po realni ceni, ki je na podlagi cenitev znašala 4.237,08 EUR. Če bi bilo pravilno ugotovljeno, da le on izpolnjuje pogoje za kmeta mejaša, kar želi doseči pred Vrhovnim sodiščem, bi lahko kupil zemljišči po ceni, ki je bila določena v ponudbi.

5.Predlog ni dovoljen.

6.V skladu z drugim odstavkom 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, lahko revizijo vloži le tisti, ki ima zanjo pravni interes. Zaradi pogoja, da mora biti revizija pred tem dopuščena, mora stranka izkazovati pravni interes že za vložitev predloga za dopustitev revizije. Ta je podan, če bi ugoditev reviziji pomenila za predlagatelja določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja v primeru predloga za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja, to je doseči spremembe sodbe Upravnega sodišča.

7.Iz ugotovitev v tej zadevi izhaja, da so ponudbo RS za prodajo dveh kmetijskih zemljišč za skupno ceno 4.237,08 EUR sprejeli predlagatelj, A. A. in Občina B., ki so vsi lastniki nepremičnin, ki mejijo na prodajani nepremičnini, da pa sta predlagatelj in A. A. izkazala, da izpolnjujeta pogoje za status kmeta, zaradi česar sta glede na vrstni red predkupne pravice na istem mestu. Zato je prodajalka pravico do nakupa zemljišč, ki so v lasti države, v skladu s 3. točko drugega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določila z izvedbo dražbe. Na njej je bil predlagatelj z zneskom 35.000,00 EUR uspešnejši dražitelj, zato je toženka odobrila njegov pravni posel.

8.Predlagatelj je v upravnem sporu torej izpodbijal upravni akt, s katerim je bilo ugodeno njegovi vlogi za odobritev pravnega posla. V tem pogledu si s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja kupca kmetijskega zemljišča, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Več od tega, kar je dobil (odobritev), namreč ne more pričakovati, pri čemer je bil z izdajo izpodbijane odločbe izpolnjen le odložni pogoj, pod katerim je predlagatelj sklenil pravni posel s prodajalko (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Zanj si je predlagatelj pod pogoji iz ponudbe in po ceni, doseženi na dražbi, prizadeval sam, saj je podal izjavo o sprejemu ponudbe in prodajalki ponudil najvišjo ceno. To pomeni, da sklenitev pravnega posla po navedeni ceni ni posledica izpodbijane upravne odločbe in da z njo ni bilo odločeno o znesku, ki ga mora predlagatelj plačati za kupljena zemljišča.

9.Predlagatelj bi imel pravni interes za vodenje upravnega spora samo v primeru, če zaradi stališča, da ima boljši vrstni red predkupne pravice kot A. A. (ker ta ne izpolnjuje pogojev za status kmeta), ne bi bil pripravljen ponuditi višje cene od njega in bi upravni organ odobril pravni posel tega drugega kupca. V tem primeru bi kot neuspeli kandidat lahko vložil tožbo in zahteval odpravo odločbe o potrditvi drugega pravnega posla na podlagi trditev, da imenovani kupec ne izpolnjuje pogojev za uspešno uveljavljanje predkupne pravice, ter zahteval, naj se odobri njegov pravni posel za ceno 4.237,08 EUR. Tako pa se v okoliščinah konkretnega primera izkaže, da predlagatelj s tožbo varuje le svoj dejanski interes zaradi zgrešene odločitve za nakup zemljišč po nekajkrat višji ceni od izhodiščne. To potrjujejo tudi navedbe v njegovem odgovoru, iz katerih izhaja predlagateljevo prizadevanje za sklenitev posla, ki je bil odobren z izpodbijano odločbo, le da za drugačno ceno, in trditev o močno precenjeni vrednosti prodajanih zemljišč.

10.Glede na navedeno je Upravno sodišče odločilo o zakonitosti upravnega akta, čeprav bi moralo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči. Posledično bi tudi predlagateljev uspeh z revizijo in razveljavitev sodbe Upravnega sodišča lahko v ponovljenem postopku pred istim sodiščem vodila le do zavrženja tožbe, ne pa k njeni vsebinski obravnavi in morebitni ugoditvi.

11.Po navedenem predlagatelj ni izkazal pravnega interesa za obravnavani predlog za dopustitev revizije, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

12.Ker predlagatelj ni uspel, sam nosi svoje stroške predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

13.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------

1Tako npr. Vrhovno sodišče v sklepih X DoR 82/2018 z dne 29. 8. 2018 in X DoR 371/2022 z dne 14. 6. 2023.

2Prim. npr. sklep Vrhovnega sodišča X DoR 27/2019 z dne 23. 10. 2019.

3Glej sklep X DoR 188/2019 z dne 20. 11. 2019.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 374, 374/2, 377

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.