Jedro

Sodna taksa za vložitev tožbe je v upravnem sporu določena v nespremenljivem znesku in torej ne glede na vrednost spornega predmeta oziroma po 16. členu ZST-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog I U 458/2017-3 z dne 7. 3. 2017 (I. točka izreka), s katerim je bila na podlagi 34. člena ZST-1 pozvana, da v 15 dneh od vročitve tega naloga plača neplačano oziroma premalo plačano sodno takso za tožbo po tarifni številki 6111 ZST-1 v znesku 148,00 EUR. Na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je zavrnilo tudi tožničin stroškovni zahtevek (II. točka izreka).

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) v pritožbi navaja, da je sodišče materialnopravno zmotno odmerilo sodno takso ne da bi navedlo konkretne razloge za zavrnitev ugovora. V konkretnem primeru je bil sporni predmet določen z maksimalnim zneskom v višini 118,14 EUR, kar je bilo jasno izraženo v tožbi. Poleg tega gre v tem primeru za z Odvetniško tarifo natančno tarifirane finančne zadeve in ne za priznanje kakšne pravice, kjer spornega predmeta ne bi bilo mogoče določiti. Določitev plačila takse, ki občutno presega vrednost spornega predmeta, je materialnopravno zmotna in nekorektna. Predlaga, da pritožbeno sodišče tako izpodbijani sklep kot plačilni nalog razveljavi ter naloži plačilo takse, ki ustreza vrednosti spornega predmeta pcto. 118,14 EUR, kar pomeni taksno obveznost pri spornem predmetu do 300,00 EUR skladno z določbami ZST-1, ter ji prizna stroške te pritožbe.

K I. točki izreka

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru je sporno, ali je sodišče prve stopnje, ki je sodno takso za tožbo v tem upravnem sporu odmerilo v višini 148,00 EUR, ravnalo pravilno.

5. Pred sodišči Republike Slovenije, vključno torej z upravnim sodiščem, se takse plačujejo po določbah ZST-1 in taksne tarife, ki je njegov sestavni del (prvi odstavek 1. člena ZST-1). Taksne obveznosti so določene v eurih glede na vrednost zahtevka oziroma predmeta postopka ali v nespremenljivih zneskih (7. člen ZST-1). Če se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 300 eurov 18 eurov (16. člen ZST-1).

6. ZST-1 v Taksni tarifi (v nadaljevanju Tarifa) v delu 6 Postopek v upravnem sporu, v poglavju 6.1 Postopek v upravnem sporu in postopki za sodno varstvo po posebnih zakonih, v katerih odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v razdelku 6.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje pod tar. št. 6111 Postopek na splošno, določa takso v nespremenljivem znesku, in sicer v višini 148,00 EUR. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru pravilno odmerilo takso, kar je tudi obrazložilo, pritožničin ugovor, naj se taksa določi glede na vrednost spornega predmeta pa je neutemeljen. Za postopek v upravnem sporu v Tarifi ni določeno, da se odmeri glede na vrednost spornega predmeta oziroma po 16. členu ZST-1. Za postopek v upravnem sporu količnik ni predpisan (za razliko na primer od rednega pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje na splošno, kjer je pod tar. št. 1111 določeno, da znaša količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 3).

7. V zvezi z ugovorom, da je sodna taksa previsoka, Vrhovno sodišče še ugotavlja, da pritožnica ni uveljavljala oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, čeprav je to možnost imela (11. člen ZST-1) in je bila o tem v plačilnem nalogu tudi poučena. Kdor je plačal takso za pravno sredstvo in je z njim uspel, pa ima tudi pravico do njene vrnitve, če seveda ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo (tretji odstavek 36. člena ZST-1).

8. Glede na materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1 in izpodbijani sklep potrdilo.

K II. točki izreka

9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).