Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud, Vide Sterle, Ljubljana, Mateje Janc, Ljubljana, in drugih, ki jih zastopa Tadeja Erzin-Potočnik, odvetnica v Ljubljani, in družbe EŠEM, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Gregor Simončič, odvetnik v Ljubljani, na seji 23. junija 2010
Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3., 21., 32., 33., 34., 35., 36., 37. in 38. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi (Uradni list RS, št. 122/07, 101/09 in 31/10), 21. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi (Uradni list RS, št. 122/07), Odredbe o določitvi območij za pešce (Uradni list RS, št. 55/09), Odredbe o določitvi območij za pešce (Uradni list RS, št. 33/08), 2. člena Odredbe o določitvi območij za pešce (Uradni list RS, št. 88/07) in prve alineje prvega odstavka 3. člena Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina (Uradni list RS, št. 46/01, 138/06, 37/07 in 88/07), kolikor se nanaša na Krekov trg, območje Adamič-Lundrovega nabrežja, Mačkove ulice, Stritarjeve ulice in Ciril Metodovega trga, se zavržejo.
Pobudnica Vida Sterle izpodbija člene 32, 33, 34, 35, 36, 37 in 38 Odloka o cestnoprometni ureditvi (v nadaljevanju Odlok), Odredbo o določitvi območij za pešce (Uradni list RS, št. 55/09 – v nadaljevanju Odredba/09), Odredbo o določitvi območij za pešce (Uradni list RS, št. 33/08 – v nadaljevanju Odredba/08) in 2. člen Odredbe o določitvi območij za pešce (Uradni list RS, št. 88/07 – v nadaljevanju Odredba/07). Pobudnica Mateja Janc skupaj z drugimi pobudniki izpodbija 3., 21., 32., 33. in 36. člen Odloka, 21. člen Odloka o cestnoprometni ureditvi (Uradni list RS, št. 122/07 – v nadaljevanju Odlok/07), 2. člen Odredbe/09, 2. člen Odredbe/08 in prvo alinejo prvega odstavka 3. člena Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina (v nadaljevanju Odredba/01), kolikor se nanaša na Krekov trg, območje Adamič-Lundrovega nabrežja, Mačkove ulice, Stritarjeve ulice in Ciril Metodovega trga (oziroma, kot navajajo pobudniki, 1. člen Odredbe o spremembi in dopolnitvi Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina, Uradni list RS, št. 88/07). Družba EŠEM izpodbija 36. člen Odloka. Pobudniki navajajo, da imajo stalno prebivališče oziroma poslovne prostore na območjih, ki so z izpodbijanimi predpisi urejena kot območja za pešce. Prometna ureditev teh območij naj bi bila v neskladju z 2., 14., 32., 33., 34., 35., 52., s 67., 74. in 153. členom Ustave, z Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo in 58/09 – ZVCP-1), Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08) in z Odlokom o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 78/2000, 66/05 in 94/08).
Pobudniki navajajo, da so lahko do uveljavitve izpodbijanih predpisov ves čas dostopali do svojih prebivališč z vozili in se neposredno pred naslovom stalnega prebivališča za najnujnejši čas, potreben za nalaganje in razlaganje tovora oziroma za vstopanje in izstopanje potnikov, kadarkoli ustavili. Nova prometna ureditev območij za pešce naj bi bila strožja in naj bi nesorazmerno oziroma nerazumno oteževala uporabo njihovih nepremičnin. Pobudniki menijo, da je dostop do prebivališča oziroma do drugih nepremičnin z motornimi vozili del običajne rabe nepremičnin. Navajajo številne težave v vsakdanjem življenju, ki naj bi jih imeli zaradi prepovedi oziroma omejitve prometa v mestnem središču. Nekateri izmed pobudnikov prilagajo k pobudi dovolilnice za prevoz območij za pešce oziroma parkirne dovolilnice, ki so jih prejeli na podlagi izpodbijanega Odloka.
Ustavno sodišče je pobude zaradi skupnega obravnavanja združilo. Najprej je presojalo, ali pobudniki izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) da, kdor izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je z izpodbijanimi določbami Odloka uredila način potekanja in vodenja prometa na območjih za pešce. Z Odredbo/09 je opredelila konkretna območja za pešce. Promet z motornimi vozili je na podlagi Odloka na območjih za pešce praviloma prepovedan, vendar določa Odlok tudi izjeme od te prepovedi. Izjeme se nanašajo na promet vozil, ki opravljajo določeno dejavnost (npr. intervencijska vozila, vozila podjetij, ki imajo koncesijo za prevoz pacientov, vozila za zbiranje in odvoz odpadkov itd.) in na promet vozil zaradi potreb izvajanja določene dejavnosti (npr. gradbena dela, protokolarna in novinarska dejavnost, prevoz otrok do šole in vzgojno varstvene ustanove itd.). Izjemo od načelne prepovedi prometa z motornimi vozili pomeni tudi možnost dostave v dostavnem času (četrti odstavek 33. člena Odloka). Dostavni čas na območjih za pešce je po četrtem odstavku 33. člena Odloka vse dni v tednu od 6.00 do 9.30 ure, za dostavo pa je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa MOL. Po navedbah MOL je v dostavnem času dovoljen promet z motornimi vozili do njihovih nepremičnin vsem, ki prebivajo oziroma imajo poslovne prostore na območjih za pešce. Pristojni organ lahko izjemoma zaradi posebej utemeljenih razlogov izda dovoljenje tudi za dostavo izven dostavnega časa. Izjema je določena tudi za prebivalce, ki imajo na območjih za pešce s popolno prepovedjo motornega prometa lasten parkirni prostor ali garažo (36. člen Odloka). Ti lahko pridobijo dovoljenje pristojnega organa za prevoz območja za pešce v dostavnem času oziroma v posebej utemeljenih primerih tudi izven dostavnega časa.
Dovoljenje za prevoz območij za pešce je upravni akt, ki ga izda pristojni organ MOL na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – ZUP). Pobudniki lahko zoper dovoljenje vložijo pravna sredstva in v njih zatrjujejo tudi protiustavnost oziroma nezakonitost predpisov, na podlagi katerih je dovoljenje izdano. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). V obravnavanem primeru pobudniki niso izkazali, da so zoper dovoljenja za prevoz območij za pešce, izdana na podlagi izpodbijanega Odloka, vložili pravna sredstva. Nekateri izmed pobudnikov niso izkazali niti, da so od pristojnega organa MOL izdajo dovoljenj sploh zahtevali. Pobudniki zato ne izkazujejo pravnega interesa za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanih določb Odloka.
Izpodbijana Odredba/09 določa območja, na katerih je motorni promet popolnoma prepovedan, in območja, na katerih je motorni promet zgolj omejen. Od razvrstitve posamezne ulice, ceste, trga ipd. med območja za pešce s popolno prepovedjo motornega prometa oziroma med območja za pešce z omejenim lokalnim prometom je odvisno, kakšen prometni režim glede prevoza območij za pešce velja za prebivalce teh območij. Zato lahko pobudniki tudi morebitno protiustavnost oziroma nezakonitost Odredbe/09 zatrjujejo v postopkih zoper dovoljenja, ki urejajo dostop z motornimi vozili do njihovih nepremičnin.
Pobudnica Mateja Janc skupaj z drugimi pobudniki izpodbija tudi 3. člen Odloka, ki ureja način določanja prednostnih smeri, smeri potekanja prometa in načina vodenja prometa v MOL oziroma organe, ki so pristojni za takšno določanje. Z zatrjevanjem, da prebivajo na območjih za pešce oziroma da imajo tam poslovne prostore, ti pobudniki ne izkažejo, kako naj bi citirani člen posegel v njihov pravni položaj oziroma da bi se z morebitno ugoditvijo pobudi njihov pravni položaj izboljšal.
Med postopkom za preizkus pobud so nekateri izmed izpodbijanih predpisov prenehali veljati oziroma so bili spremenjeni in dopolnjeni. Z uveljavitvijo Odredbe/08 je prenehala veljati izpodbijana določba Odredbe/07, z uveljavitvijo Odredbe/09 pa je prenehala veljati Odredba/08. Med postopkom je bil spremenjen in dopolnjen tudi 21. člen Odloka. Odredba/01 ni veljala že ob vložitvi pobude, saj je prenehala veljati z uveljavitvijo Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje občinska taksa (Uradni list RS, št. 33/08 in 94/08).
Ustavno sodišče presoja praviloma le veljavne predpise. Če se s pobudo izpodbija predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki v času vložitve pobude ne velja več, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZustS). V primerih, ko izpodbijani predpis preneha veljati oziroma je spremenjen ali dopolnjen med postopkom pred Ustavnim sodiščem, pa morajo biti za njegovo presojo izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. V takšnih primerih mora pobudnik izkazati, kako bi se z morebitno zanj ugodno odločitvijo Ustavnega sodišča izboljšal njegov pravni položaj. Pobudniki pravovarstvene potrebe za oceno Odredbe/01 niso izkazali. Javne parkirne površine, ki jih je prej urejala Odredba/01, so sedaj urejene z Odredbo o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje občinska taksa, ki pa je pobudniki ne izpodbijajo. Tudi pravovarstvene potrebe za presojo 2. člena Odredbe/07, Odredbe/08 in 21. člena Odloka/07 zgolj z navedbami, da vztrajajo pri pobudi, ker posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti teh predpisov niso bile odpravljene, niso izkazali.
Ustavno sodišče je glede na navedeno pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 3., 21., 32., 33., 34., 35., 36., 37. in 38. člena Odloka, 21. člena Odloka/07, Odredbe/09, Odredbe/08, 2. člena Odredbe/07 in prve alineje prvega odstavka 3. člena Odredbe/01 zavrglo.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnici Klampfer in Pogačar ter sodnik Mozetič.
Jože Tratnik Predsednik