Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da so bila pred postopkom pred prvostopenjskim organom zagrešene kršitve pravil postopka. Te pa po drugem odstavku 253. člena ZUP ne morejo biti razlog za spremembo odločitve prvostopenjskega organa v pritožnikovo škodo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35110-1/2015-16-KB z dne 1. 8. 2016 v izpodbijani 1., 2. in 3. točki odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 297,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravilo sklep Upravne enote Novo mesto št. 351-277/2013-34 z dne 3. 5. 2016, s katero je prvostopenjski organ ugodil predlogu tožnikov za obnovo postopka, končanega z izdajo potrdila UE Novo mesto št. 351-1056/2012-5 z dne 4. 10. 2012 investitorju A.A. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu), iz katerega izhaja, da imajo stanovanjska stavba in dva pomožna gospodarska objekta na zemljišču parc. št. 427/10 k.o. ... uporabno dovoljenje po 197. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), in sicer v obsegu, da se ponovno presodi izpolnjevanje pogoja glede leta izgradnje predmetnih objektov za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju. Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe je drugostopenjski organ zavrgel predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega z izdajo navedenega potrdila, s 3. točko pa je zavrnil zahtevo tožnikov za povrnitev stroškov pravnega postopanja v zvezi s pritožbo.

2. V obrazložitvi navaja, da je pritožba tožnikov utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navajata. Ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru zagrešena kršitev pravil upravnega postopka. Pojasnjuje, da sta tožnika 4. 10. 2012 vložila predlog za obnovo navedenega postopka po 5. in 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). S sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 1022/2015 z dne 4. 2. 2016 je bila potrjena odločitev prvostopenjskega organa, da se v obravnavanem primeru predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP zavrže, medtem ko je bil sklep glede razloga za obnovo po 5. točki 260. člena ZUP odpravljen in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek. Po prepričanju drugostopenjskega organa pa tožnika po 5. točki 260. člena ZUP ne moreta vložiti predloga za obnovo postopka, ker v predmetnem postopku nista sodelovala kot stranki. Izpodbijano odločbo utemeljuje na drugem odstavku 267. člena ZUP. Pri odločitvi o stroških postopka se sklicuje na 114. člena ZUP.

3. Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da je drugostopenjski organ z izpodbijano odločitvijo zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, saj je odločbo prvostopenjskega organa spremenil v njuno škodo, kar ni dopustno. Že iz tega razloga naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo v tem obsegu vrne drugostopenjskemu organu v ponovni postopek.

4. Navajata pa tudi razloge, zakaj menita, da je zmotno stališče drugostopenjskega organa, po katerem lahko predlog za obnovo postopka po 5. točki 260. člena ZUP vloži le oseba, ki je v postopku izdaje odločbe, ki je predmet obnove, sodelovala kot stranka v postopku. Pojasnjujeta, da jima je bil pravni interes in s tem položaj stranke priznan že s sodbo naslovnega sodišča I U 1484/2013 z dne 28. 8. 2014. Menita, da je bila njuna pritožba utemeljena, zato bi jima morala biti priznana tudi povrnitev stroškov postopka. Predlagata, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, sklep prvostopenjskega organa spremeni tako, da se predlogu tožnikov za obnovo postopka, končanega z izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju, ugodi in se dovoli obnova tega postopka v celoti in da se UE Novo mesto in prizadeti stranki naloži povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini, v 15 dneh od prejema sodbe,v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlagata tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, prizadeta stranka pa v odgovoru na tožbo navaja razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa neutemeljena. Predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožba je utemeljena.

7. Drugostopenjski upravni organ je po prejemu pritožbe tožnikov sklep prvostopenjskega organa z dne 3. 5. 2016, s katerim je bilo ugodeno predlogu tožnikov za obnovo postopka za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju, ki je bilo izdano prizadeti stranki v obsegu, da se ponovno presodi izpolnjevanje pogoja glede leta izgradnje predmetnih objektov, odpravilo in zavrglo njun predlog za obnovo postopka, in zavrnilo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega zastopanja v zvezi s pritožbo.

8. Že iz vsebine izpodbijane odločitve izhaja, da gre očitno za odločanje v škodo pritožnikov, saj je drugostopenjski organ po pritožbi, ki sta jo tožnika vložila zoper dovoljen obseg obnove, odločil, da se izpodbijani sklep o dovolitvi obnove odpravi, zahteva tožnikov za obnovo postopka pa zavrže kot nedovoljena.

9. ZUP zaradi varovanja javne koristi sicer dopušča, da pritožbeni organ spremeni odločbo prvostopenjskega organa tudi v pritožnikovo škodo, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274., 278. in 279. členu tega zakona (drugi odstavek 253. člena ZUP). Zaradi drugih razlogov drugostopenjski organ, ko odloča o pritožbi, ne more spremeniti odločbe prvostopenjskega organa v pritožnikovo škodo in pritožniku odreči, zmanjšati ali kako drugače omejiti tisto pravico, ki mu jo je že priznal prvostopenjski organ. Tega ne more storiti niti takrat, ko bi ugotovil, da je prvostopenjski organ napačno ugotovil dejansko stanje.

10. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bil v obravnavani zadevi kateri izmed teh razlogov podan. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da so bila pred postopkom pred prvostopenjskim organom zagrešene kršitve pravil postopka. Te pa po drugem odstavku 253. člena ZUP ne morejo biti razlog za spremembo odločitve prvostopenjskega organa v pritožnikovo škodo.

11. Glede na navedeno je sodišče, brez presoje ostalih tožbenih navedb, izpodbijano odločbo drugostopenjskega organa v izpodbijanem delu odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek, saj za odločanje o stvari sami niso bili izpolnjeni pogoji.

12. Sodišče še pripominja, da se vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča v primeru odprave celotne odločbe nanaša na razloge, zaradi katerih je bila odločba odpravljena, in sicer na mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Navedeno pa ne pomeni, da se upravnemu organu v ponovnem postopku glede pravilne uporabe materialnega prava in postopka ni treba ponovno opredeliti in da lahko nova odločba glede tega ostane neobrazložena. Zato sklicevanje organov na stališče sodišča glede pravilnosti ugotovitve prvostopenjskega organa v odpravljeni odločbi glede pravočasnosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP ne more nadomestiti nove presoje glede pravočasnosti predloga po 9. točki 260 člena ZUP v ponovljenem postopku. Tudi sicer pa je vprašanje, kdaj sta tožnika izvedela za izdajo sklepa, ki vpliva na presojo pravočasnosti predloga, stvar pravilne ugotovitve dejanskega stanja.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, sta tožnika po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v višini priglašenega zneska 297 EUR (530,40 točk po Odvetniški tarifi in 22 % DDV), ki ne presega pavšalnega zneska, določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Ker sta tožnika s tožbo uspela, prizadeta stranka ni upravičena do povračila stroškov tega postopka. Tožnikoma bo plačana sodna taksa v višini 148,00 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).