Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženo stranko na plačilo pogodbene kazni po odpovedi najemne pogodbe, zato ne gre za spor, nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 10. 4. 2013 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Iz obrazložitve izhaja, da je bil nad toženo stranko 15. 6. 2011 uveden stečajni postopek in ker bi odločitev sodišča lahko vplivala na obseg stečajne mase, posledično spor predstavlja gospodarski spor (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), za katerega so na podlagi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP pristojna okrožna sodišča. 2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je Okrajno sodišče v Ljubljani nepravilno ocenilo, da gre v predmetni zadevi za gospodarski spor, saj je v konkretnem primeru tožeča stranka vložila tožbo zoper toženo stranko na plačilo pogodbene kazni po odpovedi najemne pogodbe, zato spora ni mogoče opredeliti kot gospodarskega. Spor namreč ni nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad toženo stranko, za gospodarski spor pa ne gre niti po subjektivnem, niti po objektivnem kriteriju glede na vrsto spora. Upoštevajoč tudi vrednost tožbenega zahtevka, ki ne presega 20.000,00 EUR, je glede na sedež tožene stranke pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
4. Okrožno sodišče v Ljubljani utemeljeno opozarja, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor. Tožeča stranka ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, prav tako pa ne gre za nobenega od primerov, za katere ZPP v 482. - 484. členih ZPP določa uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Kot spore, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom iz 6. točke 483. člena ZPP, je namreč mogoče šteti spore, pri katerih je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom (npr. upnik v stečajnem postopku prerekano terjatev uveljavlja v pravdnem postopku) (1) oziroma pri katerih bi bil stečaj eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu ustrezne pravne norme (2). Zato se višje sodišče strinja s stališčem Okrožnega sodišča v Ljubljani, da ne gre za spor, nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
5. Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Upoštevaje tudi določbo prvega odstavka 48. člena ZPP, je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 24. člena ter prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev o predmetni zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
(1) Sklep VS RS III R 26/2006 z dne 3. 10. 2006. (2) Sklep VS RS III Ips 133/2005 z dne 3. 9. 2007.