Jedro

Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je prepoved pripoznave zahtevka napačno utemeljevati z argumentom, da tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na stvari, ki je v lasti tretje osebe. Sodba namreč učinkuje le med strankama (319. člen ZPP), pripoznava zahtevka pa ima samo procesne učinke in ne ustvarja nove materialnopravne podlage.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo primarno zahteva ugotovitev, da je s pogodbo o prodaji in nakupu osnovnih sredstev z dne 15. 12. 1999 kupil parc. št. 414/0 k.o. … in da mu toženka izstavi za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere se bo lahko pri parc. št. 414/0 k.o. … vknjižil kot lastnik, ker bo sicer takšno listino nadomestila sodba. Podredno zahteva ugotovitev lastninske pravice na parcelni številki 414/0 k.o. … na tožnika do celote, sklicujoč se na določbe o gradnji na tujem svetu.

2. Toženec je primarni tožbeni zahtevek pripoznal. 3. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek. Glede pravdnih stroškov je odločilo, „da se zavrne zahtevek tudi v delu, ki glasi na povrnitev stroškov tožeče in tožene stranke“.

4. Sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Toženec pritožbenega odgovora ni podal. 6. Pritožba je utemeljena.

7. Po drugem odstavku 316. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je prepoved pripoznave zahtevka napačno utemeljevati z argumentom, da tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na stvari, ki je v lasti tretje osebe1. Sodba namreč učinkuje le med strankama (319. člen ZPP), pripoznava zahtevka pa ima samo procesne učinke in ne ustvarja nove materialnopravne podlage.

8. Ugotovljene procesne kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V predmetni zadevi namreč iz podatkov v spisu izhajajo okoliščine, na podlagi katerih je moč sumiti, da stranki izkoriščata pravdni postopek za namen, da izigrata kakšno kogentno določbo materialnega prava. Toliko bolj, ker toženec, ki je bil sicer v času sklenitve pogodbe z dne 15. 12. 1999 (v spisu pod prilogo A6) zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine, sploh ni pogodbena stranka, po tožbenih trditvah pa naj bi bil toženec s to pogodbo nepremičnino prodal tožniku. Iz podatkov v spisu tako izhaja, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, saj je država postala lastnica le-te na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. S kmetijskimi zemljišči je po Zakonu o kmetijskih zemljiščih razpolaganje omejeno. Zato jima takega učinka s pomočjo razpolaganja po procesnem pravu ni moč dopustiti.

9. Za potrditev ali ovrženje suma, da imata stranki namen, da izigrata kakšno določbo materialnega prava, sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva, ki jih stranki nista navajali. V ta namen lahko po uradni dolžnosti izvede tudi dokaze (drugi odstavek 7. člena ZPP). Ugotavljanje teh dejstev s strani pritožbenega sodišča pa bi pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bila ta dejstva obravnavana in preizkušana le na eni stopnji sojenja. Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo izdajo in izdelavo sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Preostalih postopkovnih dejanj pred izdajo sodne odločbe ni bilo potrebno razveljaviti, saj se kršitev nanaša le na sodbo, ne pa tudi na postopek pred njeno izdajo. V kolikor bo prvo sodišče ob ponovnem presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka morebiti ugotovilo, da brez ponovnega odprtja obravnave ne more odločiti, bo v skladu z 292. členom ZPP sklenilo, da se končana obravnava znova začne.

10. Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni, saj dovolj jasno izhajajo že iz gornje obrazložitve. V kolikor sodišče prve stopnje pripoznave primarnega tožbenega zahtevka ponovno ne bo dopustilo, bo moralo skrbneje presojati podredni zahtevek in svojo odločitev temeljiteje obrazložiti. V primeru, ko je graditelj dobroveren, se pravni učinki gradnje presojajo na podlagi 24. in 26. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), kadar ni, pa na podlagi 25. člena ZTLR. Pri tem naj ne bodo spregledano, da tožnik sploh ne zatrjuje, da bi (z vlaganji) zgradil novo stvar, temveč da je šlo zgolj za vlaganja, ki so bila namenjena prilagoditvi zemljišča potrebam igrišča za golf.

11. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).