Jedro

V procesni zakonodaji ni zahteve po določeni obliki (fizičnega) podpisa in ni mogoče od drugega zahtevati, da se podpisuje tako, da izpiše svoje ime in priimek. Če se posameznik zaradi različnih življenjskih okoliščin (dolžine imena in priimka, vsakodnevnega večkratnega podpisovanja) odloči podpisovati tako, da skrajša svoje ime in priimek, četudi zgolj na prvo črko imena in priimka, je to njegova svobodna odločitev. Podpis, torej tudi paraf, zgolj potrjuje identiteto podpisnika in njegovo izjavo volje na vlogi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani prvi odstavek I. točke izreka, III. točka izreka in IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom ugodilo predlogu dolžnika in upniku naložilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa vrne dolžniku 146.417,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. V presežku (za zamudne obresti 3,62 EUR) je zavrnilo predlog za nasprotno izvršbo (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog dolžnika za izrek denarne kazni upniku (II. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti dolžniku 68,26 EUR stroškov postopka nasprotne izvršbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (III. točka izreka). Sklenilo je še, da upnik sam trpi stroške odgovora na predlog za nasprotno izvršbo (priglašene v vlogi z dne 4. 9. 2013) in prihoda na narok 18. 10. 2013 (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da iz dolžnikovega predloga za nasprotno izvršbo izhaja, da naj bi ga lastnoročno podpisal mag. M. K., ki je sicer predsednik uprave dolžnika in ga zastopa samostojno, brez omejitev. Podpis vlagatelja je sestavljen iz parafe podpisnika, s pripisom imena in priimka ter njegove funkcije in žiga pravne osebe, v imenu katere je podpisnik vložil predlog za nasprotno izvršbo. Tako sestavljen podpis pravne osebe je popoln in v skladu z ustaljeno sodno prakso se v takšnih primerih domneva, da gre za podpis zakonitega zastopnika pravne osebe. Le kolikor se sodišču porodi utemeljen dvom o tem, ali gre res za podpis zakonitega zastopnika, pošlje vlogo v dopolnitev. V danem primeru sodišče ne vidi razlogov za takšen dvom, upnik ni navedel konkretnih razlogov za nasprotno stališče. Ni pojasnil iz kakšnih razlogov se je pri njemu pojavil dvom v zvezi z veljavnostjo podpisa na predlogu za nasprotno izvršbo in iz kakšnega razloga je naredil primerjavo podpisov. Zgolj laična primerjava podpisov upnika, ki z ničemer ni izkazal, da bi imel za to ustrezno znanje in strokovno usposobljenost, ne zadoščajo, da bi nastopil dvom, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Sicer je predlagal postavitev izvedenca grafologa, vendar sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu, saj bi lahko upnik sam angažiral izvedenca izven postopka in s predložitvijo njegovega mnenja obrazloženo omajal domnevo glede podpisa. Zaradi odprave vsakršnega dvoma v zvezi s podpisom vložnika predloga za nasprotno izvršbo je pooblaščenka dolžnika na naroku odobrila predlog za nasprotno izvršbo in ga lastnoročno podpisala v imenu dolžnika, ki ga v tem postopku zastopa na podlagi pravnoveljavnega pooblastila. S tem je odpravljen vsakršen dvom v veljavnost podpisa vlagatelja predloga za nasprotno izvršbo, zato sodišče ni poslalo vloge v dopolnitev oziroma podpis dolžniku.

Zoper (smiselno) prvi odstavek I. točke izreka, III. točko izreka in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da parafa ni podpis, temveč zgolj navedba prvih črk imena in priimka, zaradi česar predlog za nasprotno izvršbo ne vsebuje vseh podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, da se lahko obravnava. Že zgolj zaradi tega bi moralo sodišče poslati vlogo v dopolnitev dolžniku, tako je nezakonito sklenilo o nepopolni vlogi. Upnik je “izjavi o predlogu za nasprotno izvršbo” z dne 4. 9. 2013 priložil poleg predloga za nasprotno izvršbo, ki vsebuje parafo, ki naj bi jo napravil zakoniti zastopnik dolžnika, tudi predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti izvršljivosti in ugovor. Iz listin je očitno, da sta podpisa oziroma parafi zakonitega zastopnika dolžnika različna, zato ju ni mogla podpisati ista oseba. Ni moč trditi, da ni podal ustrezne trditvene podlage in zanjo ponudil ustreznih dokazov. Stališče sodišča je nedopustno, saj je teža predpravdnega mnenja enaka teži navedb stranke in predpravdnega mnenja ni dopustno procesno gledati kot dokaz, še manj kot izvedensko mnenje ali listino. Navkljub temu, da je sodišče mnenja, da upnik ne poseduje nikakršnega znanja iz grafologije ter zato ni upoštevalo njegovih navedb o očitno različnih podpisih, je presodilo, da samo poseduje ta znanja in sklenilo, da sta podpis oziroma parafi na dveh različnih listinah enaki, čeprav je očitno, da nista. Iz tretjega odstavka 105. člena ZPP izhaja drugačno pooblastilo sodišču in sicer mora s sklepom odrediti naj se predloži vloga z overjenim podpisom zakonitega zastopnika. Navkljub jasnemu navodilu sodišču, je postopalo nezakonito s tem, ko je poslalo vlogo v dopolnitev pooblaščenki dolžnika. S tem dejanje stranke sploh ni bilo odobreno z njene strani, temveč s strani pooblaščenke, ki v času oddaje predloga za nasprotno izvršbo ni imela pooblastila za zastopanje stranke. Dolžnik je pooblastil pooblaščenko zgolj za zastopanje na naroku in ne za zastopanje pri vložitvi predloga za nasprotno izvršbo.

Dolžnik je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da upnik zgolj pavšalno in laično izpodbija pristnost podpisa zakonitega zastopnika dolžnika. Sodišče ni postopalo nezakonito, ko je pozvalo pooblaščenko dolžnika, da odobri predlog za nasprotno izvršbo in ga lastnoročno podpiše, saj s tem ni odpravljalo dvom v pristnost podpisa, ker tega dvoma sploh ni imelo.

Pritožba ni utemeljena.

Vložnik mora na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Na predlogu za nasprotno izvršbo je takšen „podpis“ zakonitega zastopnika dolžnika, da v njem ni izpisano ime in priimek. Sodišče prve stopnje ga je označilo kot paraf in ugotovilo, da je zraven še pripis imena in priimka ter funkcije in žig pravne osebe (9. točka obrazložitve), česar upnik niti ne izpodbija (1). A v pritožbi neutemeljeno navaja: (-) da paraf ni podpis, (-) da zaradi tega predlog za nasprotno izvršbo ne vsebuje vseh podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, da se lahko obravnava, (-) da bi moralo sodišče že zgolj zaradi tega poslati vlogo v dopolnitev dolžniku, (-) da je nezakonito sklenilo o nepopolni vlogi. V procesni zakonodaji ni zahteve po določeni obliki (fizičnega) podpisa in ni mogoče od drugega zahtevati, da se podpisuje tako, da izpiše svoje ime in priimek (2). Če se posameznik zaradi različnih življenjskih okoliščin (dolžine imena in priimka, vsakodnevnega večkratnega podpisovanja) odloči podpisovati tako, da skrajša svoje ime in priimek, četudi zgolj na prvo črko imena in priimka, je to njegova svobodna odločitev. Podpis, torej tudi paraf, zgolj potrjuje identiteto podpisnika in njegovo izjavo volje na vlogi. Če sodišče dvomi v pristnost take vloge, kar pomeni, da dvomi v identiteto podpisnika (3) in njegovo izjavo volje, potem na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZPP v zvezi s 15. členom s sklepom odredi naj se predloži vloga z overjenim podpisom. Sodišče prve stopnje ni videlo razlogov za takšen dvom (9. točka obrazložitve). Dvomil je le upnik, a je bil s tem, ko je za dolžnika na narok pristopila pooblaščenka in sopodpisala predlog za nasprotno izvršbo, odpravljen vsakršen dvom v identiteto dolžnika in v njegovo izjavo volje (vložiti predlog za nasprotno izvršbo). V spisu je splošno pooblastilo dolžnika odvetniški družbi, s posebnim pooblastilom za zastopanje v postopku nasprotne izvršbe (priloga B1). Zato pooblaščenka ni imela zgolj pooblastila za zastopanje na naroku, kot v pritožbi neutemeljeno navaja upnik, temveč za vsa dejanja, vključno za sopodpis predloga za nasprotno izvršbo.

Po pojasnjenem niso pravno odločilne pritožbene navedbe: (-) da je upnik priložil “izjavi o predlogu za nasprotno izvršbo” z dne 4. 9. 2013 poleg predloga za nasprotno izvršbo (ki vsebuje parafo, ki naj bi jo napravil zakoniti zastopnik dolžnika) tudi “predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti in ugovor”, (-) da je iz listin očitno, da sta podpisa oziroma parafi zakonitega zastopnika dolžnika popolnoma različna, zato ju ni mogla podpisati ista oseba, (-) da ni moč trditi, da upnik ni podal ustrezne trditvene podlage in zanjo ponudil ustreznih dokazov, (-) da je teža predpravdnega mnenja enaka teži navedb stranke in da predpravdnega mnenja ni dopustno procesno gledati kot dokaz, še manj kot izvedensko mnenje ali listino, (-) da je sodišče mnenja, da upnik ne poseduje nikakršnega znanja iz grafologije ter zato ni upoštevalo njegovih navedb o očitanih različnih podpisih, (-) da je nato presodilo, da samo poseduje ta znanja in sklenilo, da sta podpis oziroma parafi na dveh različnih listinah enaka, čeprav je očitno, da nista.

Upnik ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje: (-) da je bila odločba, na katero se sklicuje dolžnik v predlogu za nasprotno izvršbo, to je sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 100/2013 z dne 13. 3. 2013, izdan v zvezi s sklepom tega sodišča VL 170051/2012 z dne 18. 12. 2012, s katerim je razveljavilo 3. 12. 2012 izdano potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 12. 11. 2012, (-) da sklep višjega sodišča ni samostojna odločba, ampak je vedno izdana v povezavi z odločbo prvostopenjskega sodišča, ki se s pritožbo izpodbija, (-) da je ta sklep dolžnik priložil predlogu za nasprotno izvršbo, (-) da je dolžnik priložil predlogu za nasprotno izvršbo vse odločbe, izdane v postopku VL 170051/2012 (8. točka obrazložitve).

Prav tako ne izpodbija nadaljnjih dejanskih ugotovitev: (-) da je z razveljavitvijo potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa VL 170051/2012 z dne 12. 11. 2012 (s sklepom z dne 18. 12. 2012) in nadalje z njegovo razveljavitvijo v dovolitvenem delu (s sklepom z dne 3. 4. 2013) odpadla podlaga, po kateri je upnik prejel izplačano terjatev po sklepu s strani banke, (-) da je z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in nato razveljavitve sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu odpadla podlaga tako za rubež kot za prenos denarnih sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet (13. točka obrazložitve), (-) da je dolžnik svoj zahtevek po višini izkazal z bančnim izpiskom z dne 7. 12. 2012, iz katerega izhaja, da je banka na podlagi sklepa o izvršbi odtegnila 121.421,56 EUR glavnice, 29,86 EUR obresti od glavnice, 24.493,66 EUR fiksnih obresti in 0,10 EUR obresti od izvršilnih stroškov, 442,40 EUR stroškov postopka ter 48,36 EUR bančnih stroškov (14. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno sklenilo, da je utemeljen razlog za nasprotno izvršbo po 3. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ.

Upnikova “zgroženost” nad stališčem sodišča glede denarnega kaznovanja ni predmet tega pritožbenega postopka, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za izrek denarni kazni upniku.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani prvi odstavek I. točke izreka, III. točko izreka in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje .

Upnik (v nasprotni izvršbi je dolžnik) sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih dolžnik (v nasprotni izvršbi je upnik) ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Tudi dolžnik (v nasprotni izvršbi je upnik) sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za nasprotno izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

Op. št. (1): Kot kaže, so strožje zahteve za pravne osebe, ki procesnih dejanj ne morejo izvrševati neposredno, temveč le prek fizičnih oseb, ki morajo biti za to posebej pooblaščene. Pri izvrševanju funkcije zakonitih zastopnikov d.d. v pravnem prometu se morajo člani uprave oziroma direktor na pisni vlogi po stališču sodne prakse podpisati v imenu družbe in navesti firmo družbe ter svoj položaj člana uprave oziroma direktorja; tako N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 427. Op. št. (2): Kar zadeva zahtevo po popolnosti podpisa (npr. z uporabo okrajšanega imena, parafe, psevdonima) ali njegove čitljivosti, se zdi slovenska sodna praksa, vsaj kadar gre za fizične osebe, precej tolerantna; N. Betetto, isto tam.

Op. št. (3): Enako: N. Betetto, isto tam.