23. 6. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 23. junija 2010

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07 in 76/08), Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 10/08), Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/2000 in 97/01), Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/2000 in 111/07), Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 110/09, 1/10 – popr. in 43/10) in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost (v nadaljevanju predlagateljica), reprezentativni sindikat za območje države na podlagi odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zatrjuje neskladje izpodbijanih zakonov z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, četrtim odstavkom 15. člena, prvim odstavkom 23. člena, tretjim odstavkom 38. člena, prvim in drugim odstavkom 50. člena, prvim odstavkom 51. člena, prvim odstavkom 52. člena in tretjim odstavkom 53. člena Ustave. Zaradi tega neskladja so po njenem mnenju ogrožene pravice večjega števila delavcev, s čimer utemeljuje svojo upravičenost vložitve zahteve zoper izpodbijane zakone na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Navaja, da izpodbijana ureditev delavcem – zavarovancem ne omogoča učinkovite seznanitve z delodajalčevim (ne)plačilom prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti, od česar je odvisen obseg njihovih pravic, niti ne vzpostavlja možnosti, da bi lahko delavci sami na učinkovit, zanesljiv in verodostojen način dostopali do podatkov o tem, ali so bili prispevki plačani, in v primeru neplačila, ali Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS) vodi postopke za njihovo izterjavo. Z dejstvom neplačevanja naj bi bili delavci – zavarovanci najpogosteje seznanjeni šele ob uveljavljanju posamezne pravice iz obveznega zavarovanja, ko izterjava terjatev pravno ali vsaj dejansko najpogosteje ni več mogoča ali pa je bistveno otežena. Ker gre za osebne podatke, naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju s pravico iz tretjega odstavka 38. člena Ustave. Opozarja, da so delavci pogosto prava neuki in jim posledice neplačevanja prispevkov niso znane. Posledično delavcem tudi ni omogočeno učinkovito neposredno sodno varstvo, zaradi česar predlagateljica meni, da ureditev krši 23. člen in četrti odstavek 15. člena Ustave. Meni tudi, da veljavni mehanizem izterjave neplačanih prispevkov preko DURS-a ni učinkovit, pri čemer opozarja na navzkrižje interesov DURS-a kot državnega organa z interesi posameznega delavca pri odločanju o odlogih plačil. Ker plačilo prispevkov pomeni podlago za uveljavljanje posameznikovih pravic iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti, je po mnenju predlagateljice izpodbijana ureditev tudi v neskladju s prvim in drugim odstavkom 50. člena, prvim odstavkom 51. člena, prvim odstavkom 52. člena in tretjim odstavkom 53. člena Ustave. Delavci nosijo pravne posledice neplačevanja prispevkov, za katerega niso odgovorni, zato naj bi bilo podano neskladje z načeli pravne države (2. člen Ustave). Zaradi ogroženosti uveljavljanja socialnih pravic delavcev in neobstoja ustreznih socialnih korektivov pa naj bi bilo podano tudi neskladje veljavne ureditve z načelom socialne države (2. člen Ustave). Kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave pa predlagateljica utemeljuje z neenakim položajem delavcev, katerih delodajalci prispevke plačujejo, in delavcev, katerih delodajalci prispevkov ne plačujejo ali pa jih plačujejo v manjši meri.

B.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev. Predlagateljica utemeljuje upravičenost vložitve obravnavane zahteve z ogroženostjo pravic delavcev, izhajajočih iz sistemov socialnih zavarovanj, saj naj bi bila pridobitev teh pravic odvisna od plačila prispevkov, na kar delavec kot upravičenec ne more vplivati, ker prispevke zanj plačuje delodajalec, pri čemer delavec ni ustrezno seznanjen z morebitnimi neplačili.

3.Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP) za pridobitev pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo ne predpisuje pogoja plačanih prispevkov, temveč zadošča obstoj zavarovanja (14. in 39. člen ZSDP), pri čemer je obseg pravic (višina starševskega nadomestila) odvisen od osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo (41. člen ZSDP). Podobno je urejeno tudi obvezno zdravstveno zavarovanje, saj je do pravic iz zdravstvenega zavarovanja upravičena oseba, ki ji je priznana lastnost zavarovane osebe, ta pa se ugotavlja na podlagi prijave v zavarovanje (78. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - v nadaljevanju ZZVZZ). Zadržanje pravic zaradi neplačevanja prispevkov z ohranitvijo zgolj pravice do nujnega zdravljenja je v 78.a členu ZZVZZ predvideno samo za zavarovance iz 4., 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ki pa (z izjemo 4. točke, ko gre za osebe, zaposlene pri tujem delodajalcu) niso osebe v delovnem razmerju. V vseh teh primerih gre za osebe, ki prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja plačujejo same in ne prek tretje osebe (npr. delodajalca, zavoda ipd.), zaradi česar za njihovo neplačilo same odgovarjajo, posledično pa tudi za izgubo oziroma zadržanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Tudi po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju ZZZPB) je pogoj za pridobitev pravic zgolj predhoden obstoj zavarovanja za primer brezposelnosti (17.a člen ZZZPB), višina denarnega nadomestila pa je odvisna od povprečne mesečne plače zavarovanca, ki jo je prejemal v zadnjih dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti (20. člen ZZZPB).

4.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) v petem odstavku 7. člena določa, da zavarovanec pridobi pravice iz obveznega zavarovanja izključno na podlagi plačila prispevkov, če za posamezne primere zakon ne določa drugače. Tak primer je določen v 192. členu ZPIZ-1, po katerem se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je, glede na podatke nosilca obveznega zavarovanja, delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov. Ker je pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja odvisna od pokojninske dobe oziroma od same vključitve v obvezno zavarovanje, morebitno neplačilo prispevkov ne ogroža obstoja delavčevih pravic. Plačilo prispevkov je pomembno le pri odmeri višine pravic, saj se za izračun pokojninske osnove[1] vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).

5.Morebitno delodajalčevo neplačilo prispevkov torej niti po temelju niti po višini ne ogroža pravic delavcev iz obveznega zavarovanja za starševsko varstvo, obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti. Glede na 192. člen ZPIZ-1 pa neplačevanje prispevkov tudi ne vpliva na obstoj pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obstoji torej zgolj pogojni vpliv neplačevanja prispevkov na višino pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v primeru, da se neplačani prispevki nanašajo ravno na obdobje najugodnejših let delavca, ki se zaradi neplačila ne upoštevajo pri odmeri pravic, in da ne gre za primer, ko bi se tudi v primeru upoštevanja obdobij neplačil prispevkov uporabila najnižja oziroma najvišja pokojninska osnova.

6.Predlagateljica zmotno navaja, da delavcem ni omogočen dostop do podatkov o plačanih prispevkih. Na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ) se med drugim tudi za posredovanje podatkov iz evidenc po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZVOP-1) v 30. členu določa pravico posameznika do seznanitve s podatki, ki se nanj nanašajo. Na tej podlagi je tudi zavarovancu omogočen vpogled v evidenco plačanih prispevkov, ki se nanj nanašajo. Poleg tega Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 21. členu določa, da davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih iz socialnih zavarovanj, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati delodajalec ali druga oseba. Seznanitev zavarovancev – delavcev z neplačili prispevkov je torej zakonsko omogočena. Vpogled v podatke o plačanih prispevkih in v stanje terjatev in obveznosti je za izplačane dohodke iz delovnega razmerja od 1. 1. 2009 dalje mogoč tudi prek sistema eDavki. Na podlagi pooblastila davčnega zavezanca pa lahko vpogled v podatke opravi tudi druga oseba ali oseba interesnega združenja, na primer sindikata.

7.Glede na vse povedano je Ustavno sodišče ugotovilo, da z izpodbijano ureditvijo iz razlogov, ki jih predlagateljica navaja, niso ogrožene pravice delavcev. Ker predlagateljica ni izkazala pogoja ogroženosti pravic delavcev, ne gre za upravičenega predlagatelja v smislu enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče njeno zahtevo zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opomba:

Prvi odstavek 39. člena ZPIZ-1 (pokojninska osnova): "Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerikoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša."