Jedro

Ker iz razlogov sklepa izhaja, da bi predlog za izdajo začasne odredbe, kot je postavljen, posegel v samo poslovanje družbe, ki je samostojna pravna oseba, predlogu za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža pa je že bilo ugodeno v drugem postopku, predlagateljica s predlogom za izdajo začasne odredbe namena zavarovanja ne more doseči.

V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja. Za skupnega zastopnika se lahko postavi zgolj družbenik, ki je že vpisan v sodni register. Če v register nista vpisana oba zakonca, ni potrebe po urejanju razmerja med njima kot skupnima imetnikoma deleža in gospodarsko družbo. Glede na to, da se v razmerju do družbe za družbenika šteje le tisti družbenik, ki je vpisan v sodni register, se tudi predlog za vpis soimetništva udeležencev na poslovnem deležu posledično nanaša na razmerja med družbeniki, ne pa na ureditev skupnolastniških razmerij na stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagateljica zahtevala, da: (1) se jo določi za skupno zastopnico za uresničevanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., (2) za upraviteljico, ki odloča o skupnih zadevah v zvezi s poslovnim deležem, (3) se jo imenuje na položaj direktorja, (4) se za direktorja - nasprotnega udeleženca in predlagateljico določi, da družbo zastopata skupaj, (5) se zoper poslovodjo družbe – nasprotnega udeleženca uveljavi zahtevek za povrnitev škode, (6) se za uveljavljanje zahtevkov zoper poslovodjo družbe določi odvetniško družbo B., (7) se nasprotnemu udeležencu prepove nadaljnje povzročanje škode z zmanjševanjem skupnega premoženja zakoncev, in sicer se mu prepove, da kot zakoniti zastopnik družbe A., d. o. o., odsvoji ali obremeni nepremičnine v lasti te družbe, (8) se pri poslovnem deležu v družbi v sodni register vpiše, da pripada skupaj predlagateljici in nasprotnemu udeležencu, (9) se nasprotnemu udeležencu prepove odtujiti ali obremeniti poslovni delež v družbi, (10) začasna odredba stopi v veljavo z izdajo sklepa. Podrejeno je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče določeno postopanje naložilo ustanovitelju družbe A., d. o. o.

2.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Po pravilni ugotovitvi, da je poslovni delež v družbi A., d. o. o., skupno premoženje udeležencev, bi sodišče prve stopnje moralo presoditi zgolj še, ali je predlagana začasna odredba nujno potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Te presoje sodišče ni napravilo in se ni opredelilo do navedb predlagateljice, da nasprotni udeleženec brez njenega soglasja odtujuje premoženje družbe pod tržno vrednostjo. Ugotovitev sodišča, da bi s postavitvijo predlagateljice kot skupne zastopnice poseglo v korporacijska pravila, pomeni napačno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, saj je ravno dejstvo, da predlagateljica ni vpisana v register kot imetnica poslovnega deleža, čeprav ga je pridobila originarno, razlog, da je predlagana začasna odredba potrebna za preprečitev nastajanja nadaljnje škode. Napačna je presoja, da se lahko za skupnega zastopnika (480. člen ZGD-1) postavi le družbenik, ki je vpisan v sodni register. Nujno potrebnost predlagane začasne odredbe potrjuje tudi 7. točka obrazložitve, v kateri je sodišče ugotovilo, da je treba v primeru, ko je poslovni delež skupno premoženje, uporabiti materialno pravne določbe ZGD-1. Napačno je sklicevanje sodišča na sklep VSL I Cpg 111/2015, saj v tej zadevi poleg predlagateljice in nasprotnega udeleženca ni tretjih družbenikov, v pravice katerih bi bilo lahko poseženo z izdajo začasne odredbe. V 8. točki je sodišče pavšalno zavrnilo predloge iz 3. do 7. točke predloga za izdajo začasne odredbe, zato se do razlogov v tej točki ni mogoče opredeliti v pritožbi. Ravno dejstvo, da predlagateljica ni vpisana v register kot imetnica poslovnega deleža, ji onemogoča preprečitev nastajanja škode po pravilih korporacijskega prava. To pa utemeljuje izdajo začasne odredbe, saj je potrebno začasno urediti razmerje, da bi se preprečila težko nadomestljiva škoda. Sodišče tudi ni upoštevalo, da pravila korporacijskega prava razmerij med skupnimi imetniki istega poslovnega deleža ne urejajo in da gre v zadevnem primeru za enoosebno družbo, v kateri je poleg lastnega le en poslovni delež, ki je skupen predlagateljici in nasprotnemu udeležencu, kar pomeni, da ni kolizije korporacijskega in družinskega prava. Prav tako nobena ugotovitev sodišča prve stopnje ne utemeljuje zavrnitve predloga, da se nasprotnemu udeležencu prepove nadaljnje povzročanje škode, in sicer da se mu prepove, da kot zakoniti zastopnik družbe A. odsvoji ali obremeni nepremičnine v lasti gospodarske družbe, saj predlog v tem delu ne posega v korporacijske pravice. Razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe tudi ne more biti okoliščina, da v okviru tega postopka ni mogoče odločati o pravicah družbenikov, ker so zanje stvarno pristojna okrožna sodišča, kar bi terjalo odstop zadeve in ne zavrnitve predloga. Sodišče ni navedlo razlogov, zakaj za izdajo začasne odredbe ne bi bilo pristojno okrajno sodišče v postopku po ZNP-1. Sklep je obremenjen tudi z bistvenimi procesnimi kršitvami. Namen predloga, da se predlagateljico določi za upraviteljico, je bil nadomestiti soglasje, da se premoženje družbe A. ne razproda.

3.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je predlog preuranjen, poleg tega je vprašljiv pravni interes predlagateljice za vodenje predmetnega postopka z začasno odredbo glede na vsebino že izdane začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 313/0000, ki je že vpisana v sodni register.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je predlagateljica vložila predlog za ureditev razmerij med solastniki in predlog za izdajo začasne odredbe zaradi ureditve razmerij med solastniki (pravilno skupnima lastnikoma). Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) v 149. členu določa, da v postopku za ureditev razmerij med solastniki sodišče odloča, če med njimi ni doseženega soglasja o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini, oziroma o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini. V skladu z določilom 151. člena ZNP-1 lahko sodišče do izdaje odločbe na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi v postopkih za ureditev razmerja o rednem upravljanju stvari oziroma načinu upravljanja in uporabe stvari v skupni lastnini (154. člen ZNP-1).

6.Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 15. členu določa, da je stvar samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje. Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje. Pravice in upravičenja niso stvar.

7.V obravnavani zadevi predlagateljica zatrjuje, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve težko nadomestljive škode, saj je nasprotni udeleženec kot direktor družbe A., d. o. o., s sklepanjem pravnih poslov v letih 2017 in 2019 povzročil škodo družbi in s tem posledično skupnemu premoženju, kamor spada poslovni delež v družbi, prav tako obstoji nevarnost, da bo prodana še zadnja nepremičnina v lasti družbe, kar bo povzročilo stečaj družbe in posledično zmanjšanje skupnega premoženja udeležencev.

8.V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja. Družba A., d. o. o., ni stvar, temveč je samostojni pravni subjekt, čigar premoženje je ločeno od premoženja družbenikov. Poslovni delež pa je korporacijski delež v družbi, ki je organizirana kot d. o. o. Ker poslovni delež ni stvar, temveč skupek korporacijskih pravic, na njem lastninska pravica na način in pod pogoji, kot velja za stvari, ni mogoča. Predlagateljica zato v nepravdnem postopku, ki se nanaša na urejanje solastniških oziroma skupnolastniških razmerij na stvari, ne more uveljavljati upravičenj, ki izvirajo iz imetništva poslovnega deleža.

9.S predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagateljica predlagala, da se jo določi za skupno zastopnico za uresničevanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz poslovnega deleža v družbi, za upraviteljico, ki odloča o skupnih zadevah v zvezi s poslovnim deležem, da se jo imenuje na položaj direktorja, ki skupaj z direktorjem - nasprotnim udeležencem zastopata družbo, da se zoper nasprotnega udeleženca kot poslovodjo uveljavi zahtevek za povrnitev škode, da se za zastopanje določi odvetniška družba B., da se nasprotnemu udeležencu kot zakonitemu zastopniku prepove odsvojiti nepremičnine v lasti družbe A., da se pri poslovnem deležu v družbi v sodni register vpiše, da poslovni delež pripada skupaj predlagateljici in nasprotnemu udeležencu (točke 1-7 in točka 9 predloga), predlagateljica želi poseči v korporativno upravljanje družbe, kar ni namen nepravdnih postopkov za ureditev razmerij med solastniki oziroma skupnimi lastniki. Začasna odredba v tem delu se torej nanaša na uveljavljanje korporacijskih upravičenj družbenikov, pri čemer je za odločanje o sporih med družbeniki na podlagi določila 51. člena ZGD-1 podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. K temu ni odveč dodati, da niti ZGD-1 ne predvideva vseh predlaganih posegov v korporacijsko upravljanje gospodarske družbe, saj npr. ne dopušča poseganja v pooblastila, ki jih ima nasprotni udeleženec kot poslovodja (direktor) družbe z omejeno odgovornostjo (tako: VSL II Cp 331/2012).

10.Kot izhaja iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje navedlo, zakaj za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe ni podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča (32. in 482. člen ZPP), zato očitek o neobrazloženosti sklepa v tem delu ni utemeljen. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje zaradi podane stvarne nepristojnosti ni imelo podlage za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, temveč bi ga moralo odstopiti pristojnemu sodišču, ni utemeljen, saj v primeru, ko verjetnost obstoja terjatve, ki izhaja iz predloga za ureditve razmerij med solastniki oz. skupnimi lastniki, ni izkazana (272. člen ZIZ), predpostavke za izdajo začasne odredbe niso podane.

11.Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje le pavšalno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na 3. do 7. točko sklepa in 2. točko predloga, ni utemeljen, saj je pravilno pojasnilo, da gre v tem delu za spore, ki se nanašajo na razmerja med družbeniki, čemur postopek za ureditev razmerij med solastniki ni namenjen. Obrazložitev v tem delu je jasna, razumljiva, zato ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje v 11. točki izpodbijanega sklepa in očitek njene pavšalnosti ni utemeljen.

12.Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da podlago za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na postavitev predlagateljice za skupno zastopnico, predstavlja določilo 480. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ugotovilo, da se za skupnega zastopnika lahko postavi zgolj družbenik, ki je že vpisan v sodni register. Če v register nista vpisana oba zakonca, ni potrebe po urejanju razmerja med njima kot skupnima imetnikoma deleža in gospodarsko družbo.

Glede na to, da se v razmerju do družbe za družbenika šteje le tisti družbenik, ki je vpisan v sodni register, se tudi predlog za vpis soimetništva udeležencev (9. točka predloga za izdajo začasne odredbe) na poslovnem deležu posledično nanaša na razmerja med družbeniki, ne pa na ureditev skupnolastniških razmerij na stvari.

13.Glede na to, da je bila začasna odredba, s katero je bilo predlogu za prepoved odtujitve in odsvojitve poslovnega deleža ugodeno, že izdana v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pravni interes predlagateljice za ponovno izdajo istovrstne začasne odredbe v tem postopku ni podan, na kar je pravilno opozoril nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo. Zato je zavrnitev izdaje začasne odredbe tudi v tem delu pravilna.

14.S podrejenim predlogom za izdajo začasne odredbe predlagateljica predlaga, da se ustanovitelju družbe A., d. o. o., naložijo določena ravnanja, česar pa z obravnavanim postopkom, ki se nanaša na ureditev razmerij med skupnima lastnikoma na stvari, ne more doseči.

15.Ker iz razlogov sklepa izhaja, da bi predlog za izdajo začasne odredbe, kot je postavljen, posegel v samo poslovanje družbe, ki je samostojna pravna oseba, predlogu za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža pa je že bilo ugodeno v drugem postopku, predlagateljica s predlogom za izdajo začasne odredbe namena zavarovanja ne more doseči. Pri odločanju je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravne določbe ZNP-1, ZGD-1 in ZIZ ter tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje. Ker se predlagana začasna odredba ne nanaša na urejanje razmerij glede stvari, se sodišče prve stopnje pri odločanju ni bilo dolžno opredeljevati še do nadaljnjih predpostavk za izdajo regulacijske začasne odredbe. Zato očitek pritožbe, da so razlogi sodišča prve stopnje pomanjkljivi (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), kot tudi očitek o neopredelitvi sodišča do ostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), nista utemeljena.

16.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

17.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZPP).

-------------------------------

1VSL sklep II Cp 1067/2013

2Po svoji pravni naravi je poslovni delež posebna premoženjska pravica s korporacijskimi upravičenji.

3Saša Prelič: Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo, Podjetje in delo, 2018, št. 2

4Zato govorimo o imetništvu poslovnega deleža.

5Dr. Gregor Dugar, Podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev, Pravni letopis 2015, št. 1/2015.

Zveza:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.