17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 222/2003 z dne 18. 9. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče revizijo pritožnice zavrglo. Sodišče je ugotovilo, da je pritožnica imela dva pooblaščenca in da je bila revizija vložena prepozno glede na datum vročitve odločbe prvi pooblaščenki.

2.Pritožnica navaja, da je drugi pooblaščenec pritožnice zoper odločbo sodišča prve stopnje vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo. Odločitev sodišča druge stopnje je sodišče vročilo prvi pooblaščenki pritožnice dne 6. 12. 2003, drugemu pooblaščencu, ki je vložil pritožbo in kasneje revizijo, pa šele 29. 1. 2003. Pritožnica se z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča ne strinja. Meni, da lahko rok za vložitev revizije teče le od dneva vročitve odločbe sodišča druge stopnje tistemu pooblaščencu, ki je vložil pritožbo. Z zavlačevanjem z vročitvijo odločbe drugemu pooblaščencu, ki ne more vedeti, ali je odločba sploh vročena prvemu pooblaščencu, bi sodišče lahko stranko izigralo.

Višjemu sodišču pa očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Za pritožnico je sporno procesnopravno stališče revizijskega sodišča, da iz zakonske določbe drugega odstavka 137. člena Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi z ostalimi določbami izhaja, da prične rok za vložitev pravnega sredstva (v konkretnem primeru rok za vložitev revizije) teči od vročitve odločbe prvemu pooblaščencu in ne tudi od morebitne kasnejše vročitve drugemu pooblaščencu. Pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi ni izkazala, da bi bilo navedeno stališče nezdružljivo s katero od z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic. Pritožnica namreč ustavno pritožbo utemeljuje tako, kot da bi imel pravico do pravnega sredstva pooblaščenec sam in ne stranka, ki jo zastopa. Dejstvo pa je, da je pritožnica tudi po navedenem stališču Vrhovnega sodišča za vložitev revizije imela enak rok, kot ga sicer imajo stranke v postopku. To, da je bila v konkretnem primeru odločitev sodišča druge stopnje najprej vročena prvi pooblaščenki, naknadno pa še drugemu pooblaščencu, samo po sebi ne pomeni kršitve pravice enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger