Jedro

Na veljavnost oporoke ne more vplivati dejstvo, da se je eden izmed oporočnih dedičev odpovedal dedovanju. Ker oba dediča zastopa isti zakoniti zastopnik, ki se je v imenu enega dediča prijavil k dedovanju, v imenu drugega dediča pa se je dedovanju odpovedal, po stališču sodišča druge stopnje obstoji konflikt interesov in takšna izjava, podana po nepravilno zastopanem dediču ni veljavna. Z novelo ZKZ-G so odpravljene omejitve pri prometu z zaščitenimi kmetijami med živimi. Sodišče bo tako preverjalo status zaščitene kmetije le še v postopku dedovanja, torej v zapuščinskem postopku. ZDKG se namreč ohranja v delu, ki se nanaša na dedovanje z namenom preprečitve drobitve kmetije v postopkih dedovanja. Napačen je nadalje zaključek sodišča prve stopnje, da dedinja A. A. ne more iz zapuščine ničesar več zahtevati, ker je bilo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ji po pokojnem očetu ničesar več ne pripada. Slednje se nanaša na uveljavljanje nujnega deleža. Dedinja pa v predmetnem postopku uveljavlja pravice kot zakonita dedinja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Zadeva se dodeli drugemu sodniku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno odločilo, da se za dediča zapuščine na podlagi oporoke in v zvezi z odpovedjo dedovanja razglasi zapustnikovega vnuka B. B., ki ga zastopa oče C. C. do celote (I. točka izreka). V II. točki izreka je ugotovilo obseg zapuščine in v III. točki izreka vrednost zapuščine ocenilo na 205.000,00 EUR. V IV. točki je odločilo o bremenih do zapuščine in v V. točki izreka o volilih, ki jih je zapustnik določil v oporoki.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje dedinja A. A. V pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni sledilo napotkom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 278/2022, zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo in napačno ugotovljeno dejansko stanje, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni konfliktov interesov med mladoletnima bratoma ter očetom, zaradi konflikta interesa pa je izjava podana po nepravilno zastopanem dediču. Oporočiteljeva volja v oporoki je bila, da zaščiteno kmetijo dedujeta dva dediča, kar pa je v nasprotju z 21. členom Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG). Sodišče bi moralo upoštevati vsebino oporoke, ki je v nasprotju z zakonom, kljub napotilu višjega sodišča pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da je oporoka veljavna in da zaščiteno kmetijo deduje en dedič. V predmetnem postopku je povsem nerelevantno, da je s 13. 4. 2022 stopil v veljavo Zakon o spremembah Zakon o kmetijskih zemljiščih, na podlagi katerega se bodo zaznambe o zaščitenih kmetijah po uradni dolžnosti izbrisale iz zemljiške knjige, saj je kmetija ob uvedbi dedovanja izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo. Pritožnica je tudi sicer do sedaj sama skrbela za kmetijo in je zato povsem primerna za prevzem kmetije. Meni, da je pritožba utemeljena in da naj sodišče druge stopnje v zadevi odloči. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetnem zapuščinskem postopku ni sporno, da je pokojni dne 18. 4. 2011 naredil oporoko pred pričami in za oporočna dediča določil svoja mladoletna vnuka, vsakega do 1/2. Oba dediča zastopa njun oče, ki je v imenu dediča D. D. podal dedno izjavo, s katero se je odpovedal dedovanju, dedič B. B. pa se je k dedovanju na podlagi oporoke priglasil. Prav tako je v predmetnem postopku nesporno, da je Upravna enota X. z odločbo št. 330-1646/2015 z dne 8. 12. 2015 ugotovila, da nepremičnine, podrobneje navedene v odločbi, spadajo v zaščiteno kmetijo.

5. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno zaključilo, da je oporoka veljavna in da zaščiteno kmetijo deduje en dedič, ker se je drugi dedič odpovedal dedovanju.

6. 21. člen ZDKG določa, da lahko zaščiteno kmetijo na podlagi oporoke deduje en dedič izjemoma tudi več dedičev, če jo pokojni zapusti zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih. V skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZDKG, v primeru, ko je oporočiteljevo razpolaganje z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami 21. člena ZDKG, pride v poštev dedovanje na podlagi zakona.

7. Prav za takšno situacijo gre v konkretnem primeru, saj je zapustnik zapustil kmetijo dvema dedičema, bratoma, s tem pa je z oporoko razpolagal v nasprotju z drugim odstavkom 21. člena ZDKG, kot je ugotovilo že sodišče druge stopnje v sklepu I CP 278/2022 z dne 12. 4. 2022. Na veljavnost oporoke ne more vplivati dejstvo, da se je eden izmed oporočnih dedičev odpovedal dedovanju.

8. O dedovanju premoženja pokojnika, ki spada v zaščiteno kmetijo je tako potrebno odločiti v skladu z ZDKG, oporočno dedovanje pa pride v poštev le v tistem delu, kjer kmetija ni zaščitena. Pri tem pa je dolžnost sodišča poskrbeti, da pridejo do svojih pravic osebe, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne ali niso popolnoma sposobne, da bi same skrbele za svoje zadeve (161. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). Kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo v skladu s 7. členom Družinskega zakonika - DZ so za koristi mladoletnih oseb dolžni skrbeti državni organi, sodišče in zakoniti zastopnik. Ker oba dediča zastopa isti zakoniti zastopnik, ki se je v imenu enega dediča prijavil k dedovanju, v imenu drugega dediča pa se je dedovanju odpovedal, po stališču sodišča druge stopnje obstoji konflikt interesov in takšna izjava, podana po nepravilno zastopanem dediču ni veljavna.1

9. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu povsem zmotno sklicuje na dejstvo, da je s 13. 4. 2022 stopil v veljavo Zakon o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim določa, da se bodo vse zaznambe o zaščiteni kmetiji po uradni dolžnosti izbrisale iz zemljiške knjige v roku enega leta od uveljavitve zakona in da je tako v interesu Republike Slovenije, da več ne bo zaščitenih kmetij in bo potekalo svobodno trgovanje s kmetijskimi zemljišči, saj 4. člen ZDKG določa, da se o zaščiteni kmetiji odloči le na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa.

10. Z novelo ZKZ-G so odpravljene omejitve pri prometu z zaščitenimi kmetijami med živimi. Sodišče bo tako preverjalo status zaščitene kmetije le še v postopku dedovanja, torej v zapuščinskem postopku. ZDKG se namreč ohranja v delu, ki se nanaša na dedovanje z namenom preprečitve drobitve kmetije v postopkih dedovanja. Zgolj dejstvo, da bo upravni organ odločal o statusu zaščitene kmetije na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa, pa sodišča ne odvezuje dolžnosti, da v primeru dedovanja kmetijskih zemljišč, ko sodišče oceni, da bi lahko šlo za zaščiteno kmetijo na podlagi spisovnih podatkov oziroma na podlagi podatkov, ki jih v postopku navedejo dediči, ne bi zaprosilo upravnega organa, da o statusu zaščitene kmetije odloči. V predmetnem postopku pa je o statusu kmetije že odločeno z upravno odločbo.

11. Napačen je nadalje zaključek sodišča prve stopnje, da dedinja A. A. ne more iz zapuščine ničesar več zahtevati, ker je bilo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ji po pokojnem očetu ničesar več ne pripada. Slednje se nanaša na uveljavljanje nujnega deleža. Dedinja pa v predmetnem postopku uveljavlja pravice kot zakonita dedinja.

12. Z ugotavljanjem primernosti zakonitih dedičev za prevzem kmetije, v skladu s 7. členom ZDKG, pa se sodišče prve stopnje še ni ukvarjalo. Pri tem sodišče druge stopnje zgolj dodaja, da dejstvo, da ima A.A. status invalidne osebe, ne predstavlja ovire, da ne bi mogla dedovati zaščitene kmetije, ob seveda predhodnem ugotavljanju pogojev, v skladu s 7. členom ZDKG.

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom ZD, saj bi sicer o primernosti zakonitih dedičev bilo prvič odločeno šele pred sodiščem druge stopnje, s čemer bi bila strankam odvzeta pravica do pritožbe.

14. Glede na ugotovljeno in dejstvo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navodil sodišča druge stopnje, je bilo potrebno zadevo dodeliti drugemu sodniku (356. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 362. člena ZPP).

15. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (174. člen ZD).