Jedro

Ker je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe le o žiro računu dolžnika, ne pa o tem, ali ima dolžnik katerikoli račun pri bančnih organizacijah, ni ravnalo prav, ko je izvršilni predlog zavrglo.

V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine sodišče ne more uporabiti določbe 449. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo kot nedopusten z obrazložitvijo, da bo moral upnik najprej ugotoviti obstoj terjatve nasproti dolžniku na podlagi določbe 6. člena Zakona o varstvu terjatev.

Zoper navedeni sklep je upnik vložil pritožbo in predlagal, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Iz podatkov s katerimi razpolaga je razvidno, da je dolžnik kapital in poslovanje prenesel na novo podjetje. V takem primeru pa novo podjetje po Zakonu o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Ur. l. RS št. 7/93), odgovarja za obveznosti prejšnjega. Z izdajo sklepa o izvršbi tako obstaja pravna podlaga.

Pritožba ni utemeljena.

V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe, ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 35. člena ZIP). Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (primerjaj 16. člen ZIP).

Izvršba za uveljavitev denarne terjatve pravne osebe pa se dovoljuje tudi na podlagi verodostojne listine, ki je v smislu ZIP faktura, menica in ček, s protestom in povratnim računom, javna listina, izpisek iz overjenih poslovnih knjig, po zakonu overjena zasebna listina, listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine (primerjaj 21. člen ZIP). Iz upnikovega predloga za dovolitev izvršbe pa izhaja, da jo predlaga na podlagi posojilne pogodbe št. 84/92 sklenjene med upnikom in podjetjem C. d.o.o. in v skladu z Zakonom o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb. Listina na katero se sklicuje upnik v predlogu za izvršbo pa ni niti izvršilni naslov niti verodostojna listina, zato niso podane procesne predpostavke za izvršbo. Tudi Zakon o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Ur. l. RS št. 7/93) upniku ne daje takšne pravice, ampak v 6. členu določa, da upniki uveljavljajo terjatve po tem zakonu s tožbo pred sodiščem. Upnik torej ni izbral pravega postopka za uveljavljanje svoje terjatve.

Glede na navedeno je zmotna pritožbena trditev, da za izdajo sklepa o izvršbi obstaja pravna podlaga. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po 2. tč. 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 166. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP ter 14. členom ZIP in jih je dolžna nositi pritožnica sama, ker s pritožbo ni uspela.